Spoštovanje koncepta vgrajene zasebnosti je za to ključno. Koncept vgrajene zasebnost temelji na proaktivnem delovanju, na izogibanju težavam, ne pa reaktivnemu odpravljanju posledic, v današnjem sporočilu za javnost poudarja Pirc Musarjeva.
Potencialne težave z vidika varstva osebnih podatkov in zasebnosti naj bi tako podjetja predvidela vnaprej in dizajn sistema prilagodila na način, ki zmanjšuje tveganja za zlorabe, namesto da bi čakala, da se ta tveganja uresničijo.
Skrb za zasebnost naj bi bila tako vgrajena v sam dizajn in arhitekturo informacijskih rešitev in storitev, ne pa naknadno - zgolj v primerih incidentov - dodana, meni informacijska pooblaščenka.
Poleg tega je po njeni oceni bistveno, da podjetja svojim uporabnikom in potrošnikom jasno razkrijejo, katere njihove podatke zbirajo in shranjujejo ter za kakšen namen.
Čeprav podjetje morda zbira podatke popolnoma zakonito, mora posamezniku namreč vseeno ponuditi možnost, da zavrne obdelavo njegovih osebnih podatkov.
Podjetja se morajo tudi zavedati, da kadar nimajo pravnega interesa, lahko osebne podatke zbirajo izključno na podlagi jasne privolitve posameznika, še dodaja Pirc Musarjeva.
S tem se je odzvala na razkritje, da ameriški proizvajalec mobilnih telefonov Apple brez privolitve posameznika beleži podatke o lokaciji telefona, ter na incident vdora v Sonyjevo bazo podatkov uporabnikov Playstation Network.
Tako imenovana delovna skupina iz člena 29, svetovalno telo Evropske komisije na področju varstva osebnih podatkov, sicer trenutno preiskuje podrobnosti obeh primerov.
Kot poudarja predsednik delovne skupine Jacob Kohnstamm, še ni bila sprejeta končna odločitev, vendar pa člani skupine trenutno preiskujejo podrobnosti obeh primerov in preučujejo prihodnje ukrepe. Delovna skupina stremi k enotnemu odzivu držav članic na omenjena incidenta, v okviru, ki ga dopuščajo zakonodaje držav članic.
