Kar 33 strani dolgo obrazložitev je mogoče najti le na avstralski spletni strani. Prav molk švicarske institucije je zagotovo še eden od trikov, s katerim želijo omiliti efekt reakcij. Odvetnik Pavel Pensa proučuje razsodbo in razmišlja o pritožbi na švicarsko vrhovno sodišče, ki je še edina preostala pot do pravice. Valjavec, ki je pričakoval oprostilno razsodbo, je strt in prisiljen obrniti življenje na drugo pot.

Razočarana in jezna nad razsodbo CAS je tudi doc. dr. Maja Pohar Perme, statističarka z Inštituta za biomedicinsko statistiko in informatiko. Majo športna populacija pozna kot badmintonistko, olimpijko v Sydneyju 2000, v Valjavčevem primeru pa je bila izvedenka tudi na obravnavi v Lozani. Najprej se je odzvala prošnji, da Valjavcu in Nacionalni antidopinški komisiji pri OKS razloži sistem biološkega potnega lista (BPL), na podlagi katerega je UCI sprožila obtožbo.

"Čeprav sem odločno proti vsakršnemu dopingu, sem kmalu videla, da UCI in WADA oziroma njihovi strokovnjaki, zadolženi za biološki potni list, s to metodo ne morejo dokazati krivde. V množici testiranih lahko določijo sumljive, o krivdi ne vedo dovolj. Projekt naj bi po njihovem temeljil na višku medicinske znanosti, a so statistične metode uporabljene povsem narobe. Ne upoštevajo povečane verjetnosti naključja zaradi množice testov. Zato bi nujno potrebovali še dodaten dokaz, neodvisen od teh podatkov. To je osnovna napaka statističnega sklepanja, česar pa nočejo priznati," pravi doktorica medicinske statistike, ki je med izvedenci predvsem zato, ker jo tema zanima s strokovne plati.

"Glede na število opravljenih kontrol za BPL je mogoče izračunati, da obstaja 80-odstotna verjetnost, da bodo po naključju, torej ne da bi kdo uporabljal doping, našli vsaj enega, ki mu katera od vrednosti krvi odstopa toliko kot pri Valjavcu. Če bi po naključju testirali toliko ljudi s Čopove v Ljubljani, bi prav s tako verjetnostjo našli ljudi s takimi vrednostmi in jih obtožili dopinga. Gre za lov na čarovnice. Oni te torej obtožijo brez dokazov, osumljenci iz BPL pa morajo predložiti dokaze o nasprotnem. Kar delajo, je velika napaka," pravi Pohar-Permetova.

Videla je tudi grafe analiz iz BPL, ki po njenem jasno dokazujejo, da je izstopajočih vrednosti manj kot pred leti. "Sistem BPL je torej očitno dosegel svoj namen kot grožnja. Ne morejo pa te metode uporabljati kot dokaz za obtožbe, saj ne morejo izključiti nedolžnosti. Le strmeli so v ene in iste podatke ter si izmišljali scenarije, po katerih naj bi se Valjavec dopingiral praktično do minute natančno. Če jim je vse tako jasno, bi ga lahko zalotili v praksi. A žal jih dejstvo, da ni bil nikoli pozitiven, prav nič ne premakne. Valjavec je za svoje vrednosti navedel jasne medicinske vzroke, vendar o njih ne morem soditi, saj to ni moja stroka. A tudi če jih ne bi imel, bi do vrednosti lahko prišlo po naključju. To je žalostna plat zgodbe. Če obtožijo nedolžne, je lahko to najhujša mora, daleč od idealov športa," pojasnjuje nekdanja olimpijka.

Maja Pohar Perme opozarja tudi na druge plati primera: "V odločbi CAS sem prebrala njihovo mnenje, da ni interes UCI, da bi obtoževali svoje športnike. Vendar je jasno, da so morali Valjavca obvezno obtožiti, BPL je izjemno drag projekt, ki ne sme kar tako propasti, poleg tega se ga kolesarji bojijo in s tem je cilj dosežen. Tako je Valjavec ostal sam v borbi proti celemu sistemu. UCI in WADA želijo iz BPL iztisniti več, kot jim ta lahko pove. Nujno jih je treba prepričati, da kljub vsem sredstvom, ki so jih vložili, ne morejo obtoževati samo na podlagi te metode. S takim načinom obtožujejo tudi nedolžne. Strokovno delajo veliko napako. Zdaj je obstalo na tem, da strokovna javnost utemeljeno opozarja in izpodbija teorijo WADA tudi v znanstvenih publikacijah o napaki BPL, vendar tega nihče noče videti in vedeti. Pravniki pa odločajo."