Zaradi številnih vlakov in opravljanja premikov lokomotiv in vagonov na območju osrednjega krajevnega železniškega prehoda so bile zapornice tam včasih po mnenju domačinov spuščene prek razumnih in sprejemljivih meja. Gradnjo podvoza bi morali v skladu z načrti dokončati že decembra lani, a so morali zaradi lanskoletnega jesenskega deževja in dviga podtalnice dela prekiniti. Nadaljevali so jih lahko šele aprila letos, saj je bila gradbena jama prej globoko pod vodo. Dobovčani pa ne negodujejo samo zaradi velike časovne zamude (podvoz naj bi predvidoma dokončali šele avgusta letos), temveč tudi zaradi povišanih stroškov gradnje in uničenega nekdanjega osrednjega krajevnega trga, kjer danes namesto nekdanjih zelenic in drevoreda starih lip prevladujeta beton in asfalt.
Razmesarjeno krajevno središče
"Ne morem reči, da se krajani Dobove podvoza ne veselimo, toda jezi nas, da projektanti in investitor nočejo prisluhniti našim pripombam in delajo po svoje, s težavami pa se bomo vsa prihodnja leta soočali mi in ne oni," nam je povedal predsednik vaške skupnosti Miha Samo Plut in nam pokazal nekaj nenavadnih prometnih rešitev, kot so na primer betonski robnik ploščadi pred vaško kapelico, ki se konča kar sredi ceste, nepotrebni in preveliki nakloni vozišča sredi krajevnega trga, preveč nagnjeno vozišče na severni strani podvoza, kjer bodo imeli vozniki težave zlasti pozimi, preozka vozišča in nenavadno speljana nova križišča, kjer bodo srečanja tovornjakov ali avtobusov lahko nevarna.
S preobsežnimi asfaltnimi površinami in optično motečim betonskim zidom je središča naselja poleg nekdanjega prijetnega videza izgubilo tudi prireditveni prostor. "Nekoč urbanistično dobro zasnovanega središča v Dobovi ni več. Povsem ga je razmesarila nova prometna ureditev, ki je med drugim presekala trg na dvoje. Ogromne površine asfalta kažejo, da se snovalci ureditve niso pretirano trudili, da bi naredili dobovsko središče bolj domiselno in ljudem prijazno. Škoda za zamujeno priložnost," rezultat preureditve prometa skozi Dobovo ocenjuje ugledni brežiški arhitekt Karl Filipčič. K zamujeni priložnosti domačini prištevajo tudi možnost izgradnje obvoznice po južnem obrobju kraja. Tako se bo skozi samo središče še naprej valil gost osebni in tovorni promet, saj je le dva kilometra stran meddržavni mejni prehod Rigonce.
Drago preurejanje
Čeprav je bilo pričakovati, da se bodo v bran nekdanji ureditvi trga postavili vsaj odgovorni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, so nam tam odgovorili, da v Dobovi varujejo samo arheološko dediščino, ne pa tudi naselbinske. Urbanistični del tako sodi izključno pod domeno občine Brežice.
Tajnik dobovske krajevne skupnosti Branko Proselc nam je povedal, da so na rednih koordinacijskih sestankih s predstavniki projektantov, Direkcije RS za ceste in izvajalcev že najmanj šest mesecev opozarjali na, kot pravi, nesprejemljivo "skrpucalo" v obliki nepotrebnih nagibov, klančin in ožin v sicer povsem ravnem krajevnem središču, vendar so se sogovorniki po njegovih besedah odzvali šele, ko so jim zagrozili z objavo v medijih.
"Na vse pripombe smo dobivali vedno enak odgovor, da je vse v skladu s predpisi," pravi Proselc. Izvedeli smo, da bodo obstoječe nagibe vozišča zmanjšali za dva odstotka, te dni pa že razbijajo beton in popravljajo tudi ožje območje podvoza. Na direkciji za ceste ocenjujejo, da jih bodo dodatna dela stala 15 odstotkov vrednosti projekta, ki znaša 7,4 milijona evrov. Izkušen gradbenik, domačin Ivo Veble trdi, da so se načrtovalci gradnje podvoza že v sami zasnovi lotili napačno in da bi se ga končno dalo zgraditi dosti enostavneje in ceneje ter brez ogrožanja najbližje stanovanjske hiše Terezije Vučajnk. Ta nam je povedala, da se ji te dni zaradi rušenja betonskega podpornega zidu zdi, kot da je vsak dan potres.
