"Vretence je sestavljeno iz obročka in gobastega tkiva (vretenčnega diska), ki mora biti napolnjeno s tekočino, da lahko enakomerno obremeni telo vretenca. Ker s sedenjem pritiskamo na vretenca, se iz diskov iztiska tekočina, ki jo v vretence vrnemo le z gibanjem. Sklepi so namreč obloženi s hrustancem, ki ni prekrvavljen, zato za njegovo prehranjenost poskrbimo z izmenično obremenitvijo in razbremenitvijo. Sklepi delujejo kot goba: če jo neprestano močimo in stikamo, bo prožna, če iz nje iztisnemo vodo, se bo posušila in postala bo krhka. Enako se dogaja z vretenci pri sedenju. Iz njih se iztisne voda, obremenitev se prenese na obroček vretenca, ki je rigiden, zato lahko pride do pokanja in drugih sprememb v obročku," je delovanje sil na sklepe opisal dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport, ki se s problematiko raziskovalno ukvarja že vrsto let, svoje znanje pa je prenesel tudi v prakso, kjer z načrtno in usmerjeno vadbo pomaga ljudem z gibalnimi težavami.
Sklepi si bodo opomogli šele s spanjem
Veliko ljudi se po službi odloči za sprostitev s tekom ali drugim športom, misleč, da bodo telo regenerirali in napolnili z novimi močmi. Toda naši sklepi so po dolgotrajnem sedenju ali stanju dehidrirani in niso pripravljeni na velike obremenitve, zato lahko že celo hitrejši sprehod naredi več škode kot koristi, opozarja Strojnik. Po celodnevnem zanemarjanju sklepov se bodo ti znova napolnili s tekočino šele čez noč, razen če jih ne bomo v službi sproti ohranjali v dobri formi.
Pomemben povzročitelj bolečin so skrajšane mišice
Dolgotrajno sedenje pa ne povzroča le težav s sklepi, ampak tudi z mišicami. "Pri delu z računalnikom se nam pogosto dogaja, da glavo zaradi gledanja v ekran upogibamo naprej. S tem podaljšujemo mišice na zadnjem delu vratu in skrajšujemo sprednje vratne in prsne mišice, s čimer si bomo sčasoma nakopali ukrivljen hrbet," je povedal Strojnik. Enako velja za zadnje stegenske mišice, ki uravnavajo položaj medenice in ki se zaradi pokrčenosti kolen med sedenjem počasi krajšajo, med najpogostejšimi posledicami krajšanja mišic pa je močnejša upognjenost ledvenega dela hrbtenice naprej ali lordoza, kar povzroča bolečine v križu.
Kako pravilno sedeti?
Ukrepi za ohranitev zdrave hrbtenice in drugih sklepov morajo biti celoviti. Po Strojnikovih besedah je treba najprej poskrbeti za pasivno zaščito, kar pomeni, da si izberemo kakovosten stol z ledveno oporo in naslonjali za roke. Nato se naučimo pravilno sedeti: medenico imamo čim bolj zadaj, s hrbtom smo naslonjeni na naslonjalo, ki naj bo pod kotom 110 stopinj, roke počivajo na naslonjalih, vrat je zravnan, pogled pa usmerjen naravnost, pri čemer mora biti zgornji del ekrana računalnika poravnan z očmi.
Dovolj so že tri minute
Bolečinam v križu in vratu se lahko izognemo le tako, da mišice vsako uro pretegnemo, aktiviramo in prekrvavimo. Vaje so kratke in enostavne, naredimo pa jih lahko kar v pisarni. Za prekrvavitev zadošča že od 3 do 5 minut gibanja: naredimo krog po podjetju ali se peš odpravimo v višje nadstropje. Za raztezanje zadošča, da mišico dvakrat ali trikrat raztegnemo, raztegujemo pa vse: trup, kolk, hrbtne, stegenske, vratne in prsne mišice. Vaje za aktivacijo mišic so v osnovi vaje za moč. Če mišico trikrat izmenično napnemo in sprostimo, seveda te ne bodo zrasle, bomo pa veliko prispevali k temu, da popolnoma ne zakrnijo.
