Minister za zdravje Marušič je sicer priznal, da so se za novelo zakona o pacientovih pravicah, ki predvideva tudi omenjene kazni in ki je trenutno v javni razpravi, odločili relativno kmalu po sprejetju prejšnjega zakona. Marušič je ob tem pojasnil, da si takšnega ukrepa na ministrstvu niso želeli, vendar "ko se po enem letu nič ne zgodi, so potrebni ukrepi". Določitev čakalnih dob sicer ni novost in je bila zapisana že v uredbi, ki jo je sprejela nekdanja ministrica Zofija Mazej Kukovič, pravi minister.
Med drugim je opozoril, da čakalne dobe na sekundarni zdravstveni ravni ponekod presegajo strokovno določeno dobo. Kot je pojasnil minister, pa je omenjene "kazenske ukrepe" pripravljen tudi umakniti, če se bodo stvari izboljšale. Sicer pa je minister jasen, da bi morala Slovenija postati država, ki bo lahko zdravstvene storitve ponujala tudi državljanom drugih držav EU, in ne obrnjeno, da bodo naši pacienti zaradi dolgih čakalnih dob odhajali v tujino.
Ministrovemu nastopu je v okviru konference, ki jo je v Portorožu organiziralo podjetje Planet GV, sledila okrogla miza na temo dostopnosti do zdravstvenih storitev in informacij, kjer pa so se v dobršni meri še naprej ukvarjali z omenjeno zakonsko novelo. Predsednik zdravstvenega sveta Rajko Kenda se je tako strinjal z uvedbo kazni, če so te posledica slabega dela. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije zakon sicer pozdravljajo, je dejal direktor združenja Metod Mezek, ki pa je opozoril, da obstaja prostor za deviacije in zlorabe. Zato bi se bilo po njegovem primerno posluževati opozoril in ne kazni.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš je menil, da bi bilo dobro vprašanje čakalnih dob tudi zakonsko urediti. Obenem pa je opozoril, da je čakanje "sestavni del" zdravstva, zanj pa ni zmeraj kriv samo zdravstveni sistem, pač pa k njemu prispevajo tudi bolniki sami.
