Prof. dr. Maja Primic Žakelj, vodja registra raka pri Onkološkem inštitutu Ljubljana, meni, da predvsem zato, ker pri nas odkrijejo več bolnikov z razširjeno in razsejano boleznijo kot drugod. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi dobro vodenemu hormonskemu zdravljenju bolnikov, pa tudi starejšim bolnikom, opozarja epidemiologinja.

Marko Zupančič, dr. med, vodja urološkega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, kjer ob UKC Ljubljana opravijo največ kirurškega zdravljenja raka prostate v Sloveniji, ob tem opozarja na precejšnje nedoslednosti javljanja te bolezni registru raka, zato "ni zelo prepričan o tem, da so naši rezultati bistveno slabši", in bi se v zadnjih letih ta trend moral bistveno spremeniti. Opozarja pa, da je z večjo umrljivostjo slovenskih bolnikov lahko povezana slaba dostopnost do specialista urologa: "Čakalne dobe so grozljive in ne uspemo narediti vsega, kar bi morali." Tako je za prvi pregled pri urologu v slovenjgraški bolnišnici čakalna doba okoli 400 dni. "O tem sem veliko pisal ministru za zdravje, zdravstvenim inšpektorjem, a ne čujejo dobro." V njihovo bolnišnico zaradi dobrega slovesa na urološko zdravljenje prihajajo bolniki iz cele Slovenije in tujine. "Pet specialistov, vsako leto presežemo načrtovani ambulantni program dela za 20 odstotkov, a čakalna doba še kar narašča," opozarja. Pregledajo tudi 60 uroloških bolnikov v dopoldnevu, kakovost takega dela pa je lahko vprašljiva.

Zdravljenje raka prostate

Da se s prostato nekaj dogaja, kaže povišana vrednost za prostato specifičnega antigena PSA. Če je test PSA povišan, to še ne pomeni, da gre za rak prostate. Treba je opraviti biopsijo in patohistološko analizo odvzetega tkiva, ki je trenutno edina zanesljiva metoda ugotavljanja raka prostate. A tudi ti rezultati so lahko lažno negativni in lažno pozitivni. Tako na primer v Slovenj Gradcu pri 1000 operiranih moških v dveh primerih tumorja prostate niso mogli najti. Bistveno več pa je bolnikov, pri katerih zaradi negativnega izvida biopsije raka spregledajo. Ta rak se namreč razvija na več majhnih žariščih hkrati in lahko z iglo, s katero odvzamejo tkivo, žarišče zgrešijo. Zato se lahko zgodi, da morajo pacienti opraviti več biopsij prostate, pojasnjuje urolog.

Za zdravljenje se odločijo, ko ocenijo, da gre za agresivno obliko raka. Pomemben podatek za to oceno je tako imenovani gleason rezultat, patohistološki opis, ki govori o agresivnosti tumorja. O terapiji začnejo razmišljati, kadar je ta rezultat 6. "Stališča o tem so še vedno različna. V ZDA, Kanadi in Skandinaviji so bolj nagnjeni h konzervativnim pristopom, se pravi poostrenemu opazovanju prostate. Centralni del Evrope, kamor sodimo tudi mi, pa zagovarja nekoliko bolj agresiven pristop. Soglasje stroke je, da se pacienta obvezno zdravi, kadar je seštevek gleason 7, pri 6 pa se odločamo individualno," je povedal Zupančič.

Kirurško zdravljenje

Rak prostate se zdravi kirurško, ko odstranijo prostato s semenskimi mešički in delom vratu sečnega mehurja, z zdravili ali z obsevanjem. Zdravljenje z zdravili je namenjeno bolnikom, ki niso primerni ali ne želijo agresivnih metod zdravljenja, kot sta operacija in radikalno obsevanje. "Sta pa to edini metodi, ki lahko privedeta do ozdravitve. Pri zdravljenju z blokatorji hormonskih efektov ustavimo rast tumorja, a ga ne uničimo. Problem te terapije je, da se v velikem odstotku, nekateri navajajo tudi 50 odstotkov, pojavi v 2 do 3 letih odpornost na terapijo. V takih primerih so obeti zelo slabi. Pri neuspešnem hormonskem zdravljenju tudi operativno zdravljene ne daje rezultatov," pojasnjuje urolog.

Do pred dvema letoma je veljalo, da se rak prostate operira, ko gre za lokalno omejen rak, torej znotraj prostate - s tem ko odstranijo prostato, namreč odstranijo bolezen. Po zadnjih smernicah pa operirajo tudi lokalno napredovano bolezen, torej ko je rak že prebil ovojnico v mali medenici; tukaj daje kombinacija operacije in dodatnega hormonskega oziroma obsevalnega zdravljenja boljše rezultate kot katera koli od teh metod posamezno. Tako da gre trend v operativo tudi pri boleznih, kjer po operaciji ne pričakujejo popolne ozdravitve, pojasnjuje urolog.

Je robotska operacije res boljša?

Nedavno zdravljenje raka prostate pri predsedniku republike Danilu Türku je zelo promoviralo robotski način izvajanja operacije odstranitve prostate. Ta poseg naj bi namreč omogočal hitrejše okrevanje. S takimi trditvami se urolog Zupančič ne strinja.

"Trenutno v svetu ni ene primerjalne študije, ki bi preferirala robotsko kirurgijo v primerjavi z laparoskopsko ali klasično operacijo. Prav tako ne obstaja robotska prostatektomija, je le robotsko asistirana laparoskopska radikalna prostatektomija, kar pomeni, da imamo robota, ki ga upravlja človek," je povedal Zupančič. Tudi metaanalize, primerjalne študije vseh študij, ki so bile opravljene v svetu o različnih metodah izvajanja operacij, niso pokazale prednosti robotskih operacij. "Kar zdaj poslušamo, ni korektno. Tudi okrevanje po robotsko izvedeni operaciji ni hitrejše. Razlika je pri okrevanju med klasično operacijo in minimalno invazivno operacijo, nobene razlike pa ni pri okrevanju med laparoskopsko in robotsko asistirano laparoskopsko operacijo prostate. Notranji del operacije je enak pri vseh operacijah, pri zunanjem delu operacije pa je popolnoma enako, ali je pet lukenj, skozi katere uvajamo inštrumente, laparoskopskih ali robotsko asistiranih laparoskopskih," pojasnjuje Zupančič.

Kot predstojnik urološkega oddelka je možnost nabave robota odklonil, ker je ocenil, da bi to za bolnišnico zaradi nezagotovljenega vira financiranje teh operacij lahko pomenilo bankrot. Zanimivo je tudi vprašanje, zakaj ima Avstrija samo tri takšne robote oziroma je imela do lani samo dva, enega v dunajski bolnišnici AKH, drugega v Innsbrucku, se sprašuje Zupančič. "Govoril sem s predstojnikom urologije v AKH, ki je rekel, da robota morajo imeti, ker so pač osrednja bolnišnica in to sodi zraven."