Z madžarskimi arhitekti, ki so bili izbrani na mednarodnem arhitekturnem natečaju za oblikovanje novih prostorov UGM na Lentu, po besedah župana ni bilo mogoče doseči dogovora, zato so pogajanja z njimi prekinili. Da ne bi izgubili 10 milijonov evrov, ki jim jih je v ta namen obljubila država, so se odločili, da novo galerijo umestijo na lokacijo Maksa, ki naj bi do srede prihodnjega leta zrasel na območju nekdanje tovarne Merinka na desnem bregu Drave.
"Odločili smo se, da v mesecu dni pripeljemo projekt do te točke, da vanj pripeljemo tudi UGM," je povedal Kangler. To je po njegovih besedah tudi edina možnost, da galerija dobi nove prostore še v času EPK, hkrati pa bo omogočila racionalizacijo obeh projektov.
Natančna finančna konstrukcija združenega projekta bo znana predvidoma v mesecu dni, vsekakor pa naj bi znašala manj, kot če bi novo UGM in Maks uresničevali ločeno. Investicija v UGM je bila po prvotnih načrtih ocenjena na nekaj manj kot 20 milijonov evrov, Maks pa naj bi občino stal okoli 25 milijonov evrov.
Direktorica UGM Breda Kolar Sluga idejo podpira. Kot je pojasnila, bo galerija ohranila razstavne in skladiščne prostore, ki so jim bili obljubljeni, hkrati pa se bo tako lahko projekt nove galerije končno premaknil z ničelne točke. Ko bo gospodarski položaj boljši, pa lahko vsebine nadgrajujemo, je dejala.
Prepričana je, da bo galerija na tak način lahko znova "relevanten sogovornik v mednarodnem prostoru", obenem pa uresničila svoj cilj, da se "razvija v smeri institucije, ki poudarja sodelovanje", in se odpira obiskovalcem, mestu in drugim medijem. Idejna zasnova Maksa, ki ga je izdelala arhitekturna pisarna Sadar & Vuga, naj bi vse to omogočala.
Po besedah Kanglerja načrt podpira tudi ministrstvo za kulturo. Občina je za Maks sklenila najemno pogodbo z občinskim podjetjem ZIM, ki bi občino v prihodnjih 20 letih stala okoli dva milijona evrov letno. Župan je danes poudaril, da bodo poskušali doseči, da objekt prihodnje leto preide v last občine, s čimer bo odpadel tudi strošek za najemnino.
Po poročanju medijev naj bi bila sicer najemna pogodba za Maks, ki jo je župan konec lanskega leta podpisal z ZIM, nična, saj ni bila sklenjena po načelih javnega naročanja. Kangler je danes zatrdil, da je s tem seznanjen le iz medijev in da za ustreznostjo pogodbe stoji pravna služba Mestne občine Maribor. "Vsekakor pa se mi zdi nenavadno, da nek državni organ daje mnenje o pogodbi, še preden jo vidi," je dejal.
Direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner je pojasnila, da je bila pogodba sklenjena na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti, kar naj bi pomenilo, da se lahko sklene brez javnega razpisa.
Z novo podobo naj bi Maks dobil tudi novo ime, ki pa ga še niso izbrali. Objekt naj bi bil razdeljen na prostore UGM in Maksa, vmes pa bi bili skupni prostori. Med drugim naj bi zajemal večnamensko dvorano, ki bi lahko služila v protokolarne namene, pa tudi, kot je danes obelodanil župan, kot poročna dvorana.
Kot so v odzivu zapisali na ministrstvu za kulturo, je ministrstvo v preteklosti tudi z vladnimi sklepi in dogovori podprlo investicijo v UGM, ki naj bi jo gradili po načrtih mednarodnega arhitekturnega natečaja. Minuli petek pa je mariborski župan ministrstvo seznanil, da odstopajo od projekta UMG, kot je bil predviden, in obenem seznanil ministrstvo z nadomestno gradnjo na drugem bregu Drave. Na sestanku je bilo tudi dogovorjeno, da ministrstvu čim prej posredujejo vse informacije o tem projektu.
"Dokler nimamo na mizi projekta, ne moremo presoditi, ali novi projekt ustreza pogojem za participacijo na evropskih kohezijskih sredstvih. Pričakujemo vse potrebne informacije, vključno z zagotovilom, da bo projekt ustrezal vsem pogojem - od vsebinskih opredelitev do gradbenega dovoljenja -, ki so bili opredeljeni za UGM že v preteklosti. Šele vsebinske in finančna informacija nam lahko dajo odgovor na vprašanje, ali je ta preskok možen," so zapisali na ministrstvu.
Če bodo zahtevani pogoji zagotovljeni, bo ministrstvo podprlo vse tiste rešitve, s katerimi se bo strinjala tudi UGM in bodo zagotavljale prepotrebno infrastrukturo mestu Maribor in tudi projektu EPK, zagotavljajo na ministrstvu, kjer se, kot zatrjujejo, zavedajo prostorskega primanjkljaja, še posebej v času EPK, in podpirajo preboje, a v skladu z obstoječimi pravili. Maribor zagotovo potrebuje prizorišče in razstavišče, država pa za objekt javne kulturne infrastrukture ne more razglasiti poročne dvorane, so še zapisali in dodali, da razumejo iskanje rešitev, saj je EPK vsak dan bliže, ministrstvo pa že predolgo čaka na obljubljene načrte, ki bi omogočili, da bi gradnja stekla, saj je vlada sredstva rezervirala.
