Potreba po avtentični razlagi je nastala po tem, ko je ATVP proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začela postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje in v dveh primerih (Petrol in Abanka) državnim lastnikom že odvzela glasovalne pravice.

Zakon namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred njegovo uveljavitvijo presegale prevzemni prag, ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo. Toda nekateri državni lastniki so to storili.

Štirje koalicijski poslanci (Dušan Kumer iz SD, Borut Sajovic iz LDS, Joško Godec iz DeSUS in Franco Juri iz Zares) so tako predlagali avtentično razlago zakona, po kateri bi v primeru, ko lastnik delež poveča nad zatečeno stanje, za prevzemni prag veljal delež, ki so ga lastniki imeli ob uveljavitvi zakona.

Odbor DZ je v torek DZ predlagal, da sprejme predlog avtentične razlage zakona. V ATVP kljub temu pričakujejo, da bo na seji DZ prevladala vladavina prava ter moč argumenta in ne argument moči. "Država, ki se je znašla v postopkih zaradi kršenja zakona, ima seveda moč sprejeti avtentično razlago v predlagani obliki, a to bi vsekakor pomenilo spregled pravne države," poudarjajo va agenciji.

V ATVP poudarjajo, da so določbe zakona o prevzemih jasne in nedvoumne ter nikakor ne potrebujejo razlage, kot izhaja iz predloga avtentične razlage. Avtentična razlaga določbe zakona dejansko spreminja, medtem ko je uporaba instituta avtentične razlage primerna le takrat, ko zakonska določba ni dovolj jasna in povzroča pravno negotovost med njenimi uporabniki.

Zakon o prevzemih po navedbah agencije dopušča, da osebi ali skupini oseb, ki delujejo usklajeno in ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag, ni treba objaviti prevzemne ponudbe, če svojega deleža glasovalnih pravic ne povečajo niti za eno delnico. Toda državni lastniki so storili prav to, zato je tudi zanje nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe.

Če povezane osebe ne objavijo ponudbe za prevzem, postanejo nezakoniti prevzemnik, pravijo v ATVP. Zato zanje nastopi pravna posledica - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe do objave prevzemne ponudbe ali odtujitve delnic do višine prevzemnega praga (25 odstotkov).

Namen zakona o prevzemih je po navedbah ATVP zaščita malih delničarjev in ne nezakonitih prevzemnikov, v tem primeru države. "ATVP se ne more in ne sme opredeljevati do vprašanja zaščite državnega premoženja in interesa države, saj to ni njena pristojnost. Pri svojem delu je ATVP samostojna in neodvisna in ne sme ščititi interesov posameznih skupin, ampak mora delovati v skladu z zakonom, ki pa je za vse enak," navajajo.

ATVP zato ne more pristajati na predlog avtentične razlage, ki vsebinsko posega v določbe zakona v korist strank nadzornega postopka, ki je v teku. Poleg tega predlagatelji, tako ATVP, to tudi priznajo in pozivajo najvišjo zakonodajno institucijo v državi, da se tokrat ne ravna po črki zakona, medtem ko je v ustavi zapisano, da je Slovenija pravna in socialna država.

"Ali so to interesi države? In kakšno sporočilo daje država s tovrstnimi ravnanji javnosti - zakon velja za vse, če ga pa krši država, ga je potrebno razlagati tako, da to ščiti njene interese?" se sprašujejo v ATVP in dodajajo, da so predlog avtentične razlage poleg sveta agencije zavrnili tudi služba vlade za zakonodajo, parlamentarna zakonodajno-pravna služba in MDS - Mali delničarji Slovenije.

ATVP je državnim lastnikom v Petrolu in Abanki že odvzela glasovalne pravice, postopke pa je sprožila še v primerih Telekoma Slovenije, Save, Pozavarovalnice Save, Aerodroma Ljubljana, Krke, Zavarovalnice Triglav in Nove Kreditne banke Maribor.