Kot pravi Franca, bi morali sočasno z zakonom o malem delu sprejeti tudi zakon o štipendiranju, ki je "šele sedaj ugledal luč sveta". Po njenih besedah je treba razlikovati med študenti, ki študirajo stoodstotno v breme države, in tistimi, ki študirajo ob delu. Slednji imajo pravico do večje količine ur dela, je prepričana. Sprejem aktivne politike zaposlovanja, ki jo obljublja minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik v omenjenem zakonu, je po njenih besedah prepozen. Vlada bi se morala ob visoki brezposelnosti prvenstveno ukvarjati z gospodarstvom, je poudarila.

Nov zakon po njenih besedah vzpostavlja "nove komisije, nove nadzore, nove napotnice, nove postopke, zapleteno reševanje, kar ustvarja nepotrebne stroške in nepotreben odliv denarja". Poslanec SLS Franc Pukšič ob tem dodaja, da se minister moti, če misli, da bo s tem zakonom rešil problematiko študentskih servisov in preveč denarja, namenjenega študentskim organizacijam. To bi po njegovih besedah lahko naredil tudi na različne druge načine. Študentske servise bi lahko ukinil, napotnice pa bi izdajali na Zavodu RS za zaposlovanje, pravi Pukšič.

Po njegovih besedah je tudi "neumnost", da se bodo za napotnice za isto delo potegovali upokojenci, brezposelni, študentje in dijaki. V SLS nameravajo zato po njegovih besedah pripraviti zakon o študentskem delu. V Stranki mladih Slovenije - Zeleni Evrope so izrazili zaskrbljenost "nad vse bolj neodgovornimi potezami vlade, ki v teh težkih časih poleg študentskega dela ukinja še štipendije za mladoletne dijake". V stranki menijo, da bi morali volilno pravico dobiti že pri 15 letih, saj bi bil to "edini način, da mladi zaščitijo svoje interese in jih bo naša oblast prenehala obravnavati kot drugorazredne državljane".

Igor Jurišič iz Popotniškega združenja Slovenije pa v pismu predsednici Zveze društev upokojencev Slovenije Mateji Kožuh Novak opozarja na škodo, ki jo bo zakon o malem delu povzročil upokojencem. Zakon namreč po njegovih besedah poleg trenutne, dobre 24-odstotne stopnje prispevne stopnje, predvideva tudi nižjo, devetodstotno stopnjo, ki pomeni "bistveno nižje pokojnine".