Študentska organizacija Univerze v Ljubljani bo danes s tulipani obdarila upokojenke v dveh domovih za starejše in mamice študentke v ljubljanskem študentskem naselju v Rožni dolini. Mariborski študentje bodo podarili nageljne upokojenkam v domovih za starejše in pripravili srečanje z mamicami študentkami. Prostovoljci z Univerze na Primorskem bodo delili rože stanovalkam doma upokojencev v Kopru.

Raziskovalci in sindikati pa tako kot ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, opozarjajo na manj ugoden položaj žensk kot mater ali kot potencialnih mater na trgu dela in v delovnem okolju.

Delodajalci bi morali ne le na žensko, temveč tudi na moškega gledati kot na starša, ki bo zaradi nege in varstva otroka lahko veliko odsoten, je za STA dejala Milica Antić Gaber z oddelka za sociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

V zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer opažajo kratenje pravic delavkam materam, pa te pozivajo, da se seznanijo s svojimi pravicami. Tako se lahko uprejo delodajalcu, ki jim hoče kratiti npr. pravico do porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, je za STA dejal Andrej Zorko iz zveze.

Stopnja zaposlenosti mater je sicer v Sloveniji med največjimi v EU. Tako je bila leta 2009 npr. stopnja zaposlenosti mater, starih med 25 in 54 let, z dvema otrokoma nekaj manj kot 90 odstotkov oz. skoraj 20 odstotnih točk več od povprečja v EU, kažejo podatki državnega statističnega urada.

V Sloveniji je žensk z izkušnjo materinstva vse več: pred dobrimi 100 leti ni imelo otrok približno 20 odstotkov žensk, ki so zaključile svojo rodno dobo. Danes je takih približno sedem odstotkov, vendar pa se njihov delež rahlo povečuje.

Korenine materinskega dne segajo v ameriško žensko socialno gibanje v sredo 19. stoletje, v 20. stoletju pa se je uveljavil predvsem na Zahodu. Iz ZDA se je razširil v Evropo po 1. svetovni vojni, pojasnjujejo v Slovenskem etnografskem muzeju. Po drugi svetovni vojni se je močno skomercializiral in danes ga po potrošništvu v ZDA presega le še božič, opozarjajo.

V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, v javnosti ni obeleževal, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je znova začel dobivati prostor tudi v javnem življenju.

V Katoliški cerkvi 25. marca, natančno devet mesecev pred božičem, obeležujejo praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina.

Najstarejša praznovanja, posvečena praznovanjem boginje matere, segajo vse do antičnih časov. V sodobnosti pa v različnih državah praznujejo materinski dan ob različnih dneh. Prvi v letu so Norvežani, ki ga praznujejo drugo nedeljo v februarju, zadnji v letu pa so Indonezijci, ki ga praznujejo 22. decembra. Največ držav praznuje materinski dan drugo nedeljo v maju, so v uvodu k statističnim podatkom navedli na statističnem uradu.