Plačano delo delavcem pogosto nudi strukturirano okolje, v katerem imajo občutek, da nekaj prispevajo, zato so strokovnjaki dolgo menili, da je zaposlenost boljša od brezposelnosti za zadovoljstvo ljudi. To morda res velja za dobre delovne položaje, medtem ko so slabe službe lahko celo škodljive za duševno zdravje tistih, ki jih opravljajo.
Raziskovalna ekipa iz avstralske državne univerze je preučila, kakšen vpliv imajo različne psihosocialne lastnosti dela na počutje. Ugotovili so, da so slabe službe, ki od zaposlenih terjajo veliko, jim nudijo malo nadzora nad odločanjem, z negotovostjo nadaljevanja delovnega razmerja in z neuravnoteženim plačilom za trud, slabše tudi za duševno zdravje delavcev in so celo slabše od brezposelnosti.
V raziskavi, ki je vključevala podatke 7000 sodelujočih in je trajala sedem let, so zapisali: "Kot smo menili v hipotezi, smo ugotovili, da so bili sodelujoči, ki so bili brezposelni, bistveno slabšega duševnega zdravja v primerjavi z zaposlenimi. Je pa bilo duševno zdravje brezposelnih primerljivo ali celo boljše od tistih, ki opravljajo delo s slabimi psihosocialnimi lastnostmi … Trenutni rezultati tako kažejo, da morajo zaposlovalne strategije, ki si prizadevajo za pozitivne rešitve brezposelnosti, vzeti v zakup tudi oblike dela in politiko delovnega mesta.“
