"Nek je grajena in projektirana po najvišjih standardih, kar zadeva protipotresno varnost. Hkrati pri nas tudi teoretično niso možni popotresni valovi, ki so uničili reaktorje na Japonskem," je pojasnil Rožman.

Kot tretji razlog je navedel, da imajo v Neku izjemno stabilne in neodvisne vire električnega napajanja, ki so na Japonskem odpovedali. "Četrtič pa imamo zelo drugačno tehnološko rešitev vseh sistemov in samega reaktorja."

Vsi prizadeti reaktorji na Japonskem so namreč vrelnovodnega tipa, medtem ko so reaktorji v Krškem tlačnovodnega tipa, "ki ima, kar zadeva jedrsko varnost, najbolj konservativne rešitve". "Poenostavljeno povedano: ima en zaprti krog več od tistih na Japonskem, kar pomeni, da je vgrajena ena pomembna dodatna ovira za zadrževanje radioaktivnih snovi," je pojasnil predsednik uprave Neka.

O morebitnem začasnem zaprtju jedrske elektrarne, o katerem danes poročajo iz Nemčije, ne razmišljajo. "To je vprašanje nacionalnih politik, kako se opredeljujejo do jedrske energije. To ni nekaj, o čemer bi se odločali operaterji jedrskih objektov," je dejal.

"Naša prva prednostna naloga je zagotavljanje jedrske varnosti. Mi smo zelo dobro pripravljeni na vse obratovalne pojave, kar navsezadnje dokazujemo skozi dolgoletno prakso in z ocenami, ki jih dobivam s strani mednarodnih inštitucij," je še poudaril.

V jedrski elektrarni Fukušima na severovzhodu Japonske so se težave začele po petkovem uničujočem potresu, ki je prizadel območje. V soboto je tako zaradi pregrevanja odjeknila eksplozija na prvem reaktorju nuklearke, v ponedeljek pa je razneslo še streho na tretjem reaktorju.

Po informacijah, dostopnih ljubljanskemu Inštitutu Jožef Stefan, posadki v elektrarni Fukušima uspeva zagotavljati zasilno hlajenje v vseh enotah. "Dokler bo hlajenje zagotovljeno, bodo posledice omejene pretežno na neposredno bližino elektrarne. Z vsakim dnem uspešnega zasilnega hlajenja se bistveno zmanjša možnost za posledice večjega obsega," je za STA pojasnil vodja oddelka za reaktorsko tehniko Leon Cizelj.

Tudi sam je izpostavil, da je s stališča seizmične aktivnosti Japonska na veliko bolj seizmično ogroženem območju kot Slovenija, tako da je že potres takšne stopnje pri nas veliko manj verjeten, poleg tega na lokaciji Neka ni možnosti pojava cunamijev. "Nek bi lahko bila ogrožena zaradi poplav le v primeru velikih pretokov reke Save, ki pa verjetno ne bi bili posledica potresa, temveč večdnevnega deževja na celotnem območju porečja Save. Proti poplavam pa je Nek zavarovana s protipoplavnimi nasipi ob Savi," je pojasnil.

Poleg enega hladilnega kroga več je večja razlika med japonskimi in krškim reaktorjem tudi v zadrževalnem hramu, ki je v poškodovanih japonskih elektrarnah mnogo manjši kakor v krški elektrarni. Zaradi tega že pri manjši količini pare pritisk narašča tako, da je potrebno pritisk zmanjšat z izpusti v okolico, pravi Cizelj.

Radićeva: Nesreča na Japonskem le kratkoročno zmanjšuje zaupanje v jedrsko energijo

Dogodki na Japonskem bodo vsaj na kratek rok prispevali k zmanjšanju zaupanja v jedrsko energijo, je danes za STA povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Ko se bo položaj umiril, pa se bo jedrska energija po njeni oceni gotovo spet pokazala kot pomemben vir energije - tudi v Sloveniji.

Nesreče v jedrskih elektrarnah na Japonskem bodo vsaj na kratek rok zmanjšale zaupanje v jedrsko energijo, kar tudi že kažejo odzivi nekaterih držav, ki so zaustavile razmišljanja o tovrstnih projektih. Vendar pa Radićeva opozarja, da o tem govorijo le na kratek rok.

"Ko se bo položaj umiril, pa se bo jedrska energija spet pokazala kot pomemben vir energije, ki ga želimo razvijati in za katerega je modro, da ga imamo tudi v Sloveniji," je prepričana ministrica.

Slovenski nacionalni energetski program sicer predvideva kombinacijo hidroenergije, termoenergije in jedrske energije. Tako je v njem še vedno načrtovan tudi drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, vendar je po besedah Radićeve pod do izvedbe projekta še dolga, saj za zdaj ostaja pri ideji. Do same izvedbe bo tako preteklo še precej let in verjetno bo do takrat tudi jedrska tehnologija napredovala v smeri večje varnosti, je dejala.

Kot je poudarila, pa se je ravno ob tem primeru izkazalo, kako visoka so že danes merila oz. varnostni parametri za delovanje nukleark. Po zadnjih podatkih na Japonskem tudi zelo dobro obvladujejo nesrečo, je povedala.

Ministrica se strinja, da bo nesreča spodbudila lobije, ki zagovarjajo druge vire energije. "To zagotovo velja tudi za Slovenijo," je dejala.

Slovenija sicer napreduje na področju obnovljivih virov energije, je prepričana ministrica, ki ob tem omenja načrtovano gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in dokončanje na spodnji Savi. Prav obnovljivi viri in učinkovita raba energije sta po njeni oceni tudi "ključni točki, v kateri bi se morali usmeriti v prihodnje - tudi v naši energetiki".