Preden bi kakor koli krčili pravice v zobozdravstvu, bi bilo zato treba urediti dovolj dobro preventivo, ugotavlja predsednik stomatološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu Gorazd Sajko. V zadnjem času je bilo zobozdravstvo namreč preveč usmerjeno v protetiko. Da je bilo ustno zdravje v Sloveniji nekoliko zanemarjeno in da bo treba v zobozdravstvu še marsikaj urediti, ugotavljajo tudi pri zdravstveni blagajni.

"Lepo bi bilo, da bi imeli tako dobro preventivo, da bi lahko rekli, da je slabo ustno zdravje res krivda pacienta," je dejal Sajko. Ob tem je spomnil na razmišljanje ministra za zdravje Dorijana Marušiča, da bi lahko pri plačilu zobozdravstvenih storitev upoštevali posameznikovo ustno higieno. Dodal je, da je politika od stroke že pred leti zahtevala, naj pove, kaj naj plača zavod, kaj pa pacienti. "Res je, da ne more nobena država plačati vsega, a naj se o tem odloči politika. Pred leti je bila na primer sprejeta odločitev, naj gre čiščenje zobnih oblog na račun pacienta. Stroka se je strinjala, da neka kazen za zanemarjanje zob mora biti. Pričakovali smo, da se bodo zato povečala sredstva za kaj drugega, a pozitivnih učinkov ni bilo, zato pa ljudje s plačljivim čiščenjem zobnih odlog odlašajo," je opozoril.

Trenutno v Sloveniji ni sistematičnega spremljanja ustnega zdravja otrok in mladostnikov, je opozoril Sajko. Poleg tega nekateri otroci namesto k otroškemu hodijo kar k zobozdravniku za odrasle, kjer pa je manj možnosti za preventivo. Zato si želijo obnoviti dispanzersko metodo otroškega in mladinskega zobozdravstva, ki je v zadnjih dveh desetletjih zastala. Sajko se ob tem zavzema, da bi delo zobozdravnikov vrednotili tudi po njegovih rezultatih.

Ustno zdravje je zelo pomembno, zato želijo spremeniti odnos do njega pri prebivalstvu, pa tudi pri politikih, je poudaril mag. Željko Valčić, nadzorni zobozdravnik pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi Valčić krčenju pravic na področju protetike ni naklonjen. Dvomi namreč, da bi brezposelni in revni lahko sami plačali za zobne proteze. "Nekateri ukrepi morajo dozoreti. Ko bomo imeli pri 65. letih 20 zob, bomo lahko rekli, da protetike ne potrebujemo več. Danes imamo že pri štiridesetih letih ljudi s po šestimi ali več manjkajočimi zobmi," je dejal Valčić.

Otroško zobozdravstvo se sicer že finančno spodbuja, saj je ista storitev vrednotena za 15 odstotkov višje kot pri odraslih pacientih, je dodal. Po Valčićevi oceni bi morali povečati sredstva za promocijo ustnega zdravja. Zanjo bi lahko na primer namenili del davkov na alkohol, tobak in nezdravo hrano, je predlagal. Poleg tega bi bilo treba znižati porabo sladkorja na prebivalca, ki je v Sloveniji s 40 kilogrami na leto previsoka in slabo vpliva na zdravje zob, je opozoril.