Nismo največji problem v EU, je odgovoril Borut Pahor in poslancem postregel z drugimi podatki o tem, kako je vlada z ukrepi vendarle ohranila 25.000 delovnih mest, povečala socialne pomoči, inflacija je relativno nizka. Podobno kot v Evropi se bo tudi pri nas rast brezposelnosti, ki je zdaj res skrb vzbujajoča, umirila. Ni razlogov, da Slovenija ne bi izplavala iz krize, čeprav bi, namesto sejanja podatkov, ki pri ljudeh vzbujajo malodušje, ne škodilo več optimizma in politične sloge, je še dodal premier. Vizjak je v dodatnem vprašanju ocenil, da ni bilo ohranjenega nobenega delovnega mesta, in ponovil bolj ali manj znane trditve, da je SDS predlagala več kot 100 dobrih ukrepov, pa jih vlada ne posluša. Pahorja je vprašal, ali bo omogočil, da se razkrijejo računi "vplivnežev in posvečenih tajkunov" v tujini ter zaplembo tega denarja. Nič nimam proti temu, je odgovoril Pahor in Vizjaku vrnil vprašanje, ali bo SDS podprla zahteven pakt konkurenčnosti, ki ga bo vlada predlagala v kratkem, toda Vizjak se je neposrednemu odgovoru izognil z vprašanjem, kdaj bo Pahor odgovoril na njihovo že dve leti staro ponudbo za partnerstvo 2 + 10.

Franc Bogovič (SLS) je želel slišati Pahorjevo javno opredelitev do težav na slovenskem Krasu, ki nastajajo zaradi tega, ker Italijani tam v velikem številu kupujejo zemljišča in druge nepremičnine. Pahor je povedal, da je 17. februarja ustanovil posebno komisijo, ki naj bi te težave preučila in predlagala, kako v okviru pogodbe EU ukrepati. Slovenija si je pri pogajanjih z EU izborila možnost, da sproži zaščitno klavzulo, podobno tisti, ki Nemcem omejuje nakupe nepremičnin onstran meje na Danskem. Toda to se mora zgoditi najkasneje do maja, ko bo preteklo sedem let, odkar je Slovenija postala članica EU. Pahor je zagotovil, da politična volja za ukrepanje obstaja, da tudi sam ni ravnodušen, toda rešitve je treba iskati v okviru pravnega reda EU. Na Bogovičevo vprašanje, zakaj komisiji ne predseduje kakšen od ministrov, državnih sekretarjev, direktorjev direktoratov, ampak človek pete ravni, Pahor ni odgovoril.

Prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je zanimalo, kdaj bo vzpostavljen seznam vsej spolnih prestopnikov, ki bo na voljo tudi vsem šolskim in vzgojnim ustanovam. Pahor mu je prebral, da so podatki o obsojenih dostopni v skladu s predpisi, kar je za zdaj dovolj, čeprav se tudi sam strinja, da je treba do spolnih kaznivih dejanj voditi še posebej ostro kaznovalno politiko. Podobno je premier na vprašanje Boruta Sajovica (LDS), kaj meni o uspešnosti policije pri preganjanju gospodarskega kriminala, postregel s podatki ministrstva za notranje zadeve. Med drugim je naštel, da je bilo lani vloženih 41 odstotkov več ovadb za gospodarski kriminal, pri katerih je premoženjska škoda znašala več kot pol milijarde evrov, kar je 162 odstotkov več kot leto dni prej.