Uspeh filma, ob katerem se gledalec 118 minut nenamerno muči in želi pomagati kralju Juriju VI., ki poskuša premagati svojo govorno motnjo, zbuja radovednost, kdo vse je še imel težave z jecljanjem v mladosti. Odgovor strica Googla vas bo presenetil, s podobnimi težavami kot alterego Colina Firtha se je spopadala vrsta uspešnih ljudi, ki so - precej ironično glede na vrsto motnje govora - redno nastopali in še nastopajo pred javnostjo. Ste se kdaj vprašali, zakaj je svetlolasa seksbomba Marilyn Monroe Kennedyju raje zapela čestitko, kot da bi mu jo povedala?

Zanimivo je, da je večina igralcev, ki so v mladosti jecljali, motnjo premagala tako, da se je vživela v svoj lik. Takrat, so zatrdili, je motnja enostavno izginila. Eden izmed načinov je tudi, da so spremenili izgovarjavo, jo upočasnili. To je storil James Earl Jones, bolj znan kot glas Dartha Vaderja v Vojni zvezd.

Igralec je začel jecljati pri petih letih, ko sta se njegova stara starša, ki sta ga vzgajala, preselila na podeželje v Michiganu. James se v novem okolju ni dobro znašel, zaradi jecljanja pa ni uspel vzpostaviti stika s sovrstniki.

Doma je bil večinoma tiho, v šoli se je pretvarjal, da je nem in je komuniciral s pisanjem. Pri premagovanju motnje mu je pomagal učitelj, Donald Crouch, ki je opazil, da James piše odlično poezijo. Predlagal mu je, da jo recitira pred razredom.

Ker je bral svoje pesmi, glede katerih je bil precej samozavesten, med recitiranjem ni jecljal.

Gospod Fižolček ali Rowan Atkinson v svojih komedijah uporablja metode, ki se jih je naučil pri govornem terapevtu. V nanizanki Černi gad je pogosto pretiraval pri izgovarjavi določene črke - kot na primer B pri Bobu - in čeprav je gledalcem to predstavljajo odlično obliko komedije, je Rowan pravzaprav uporabil izkušnjo, ki mu je kot otroku pomagala, da je premagal jecljanje.

Za revijo Time je nekoč dejal: "Jecljanje se vrača v valovih, odvisno je, kako živčen sem. Takrat ponovno predstavlja težavo. Ugotavljam, da z jecljanjem nimam težav, ko se vživim v vlogo. Morda sem ravno zaradi tega izbral igralsko kariero."

Mišičasti, nezlomljivi Bruce Willis se je z jecljanjem boril do svojega 20. leta. "Zelo težko sem govoril. Za enostavni stavek sem potreboval skoraj tri minute. Bilo je grozno. Hotel sem govoriti, hotel sem biti slišan. Takoj, ko sem se postavil v vlogo nekoga drugega, je jecljanje izginilo. Občutek je bil fenomenalen," je zapisal v svoji knjigi. Na takšen način se je motnje otresel tudi igralec Samuel L. Jackson.

Sodeč po dolgih seznamih slavnih oseb z govorno motnjo, ki jih skupine ljudi s podobnimi težavami z veseljem objavljajo na svojih spletnih straneh, ta ne predstavlja ovire do uspeha.

Tudi v politiki. Za to je dokaz aktualni ameriški podpredsednik Joseph Biden, ki je bil kot otrok deležen ogromno posmeha, prislužil pa si je celo vzdevek Bi-bi-biden.