Tudi v Nemčiji, kjer je šolska politika prepuščena zveznim deželam, nekateri otroci februarja gulijo šolske klopi. Na Madžarskem k zimskim počitnicam štejejo kar božične in novoletne praznike, v drugih državah pa je šolarjem zimski oddih odmerjen v razponu od enega do 14 dni. Dveh tednov pouka so oproščeni v Franciji in na Poljskem ter v dveh nemških zveznih deželah.
V Sloveniji bodo letos prvič vsi osnovnošolci zimske počitnice uživali v enotnem terminu od 21. do 25. februarja. Slovenski turistični delavci združitvi dveh terminov nasprotujejo, češ da bo njihov denarni izkupiček manjši, saj več kot že tako zapolnjenih kapacitet zimskih radosti željnim dopustnikom ne morejo ponuditi.
V enajstih povečini smučarskih državah EU zimske počitnice letos organizirajo v več terminih za različne regije. Avstrija je ena izmed njih, na njihovem ministrstvu za izobraževanje, umetnost in kulturo pa pravijo, da zimske počitnice organizirajo v treh terminih zaradi prekrivanja počitniškega časa z nemškim in nizozemskim šolskim koledarjem. Prav tako želijo razbremeniti cestni promet in se izogniti napornemu ždenju družin v prometnih zastojih. Hkrati upoštevajo dejstvo, da prevelika koncentracija rezervacij v priljubljenih turističnih letoviščih nima smisla, tako kot nimajo smisla vrste na smučiščih ter preobremenjeni hoteli in ponudniki drugih nastanitvenih zmogljivosti.
Šolski koledarji po Evropi se med seboj ne razlikujejo le v zimskih počitnicah. Morda najbolj bode v oči, da bo letos le sedem držav članic Unije, med njimi tudi Slovenija, imelo tako imenovane počitnice tretjega obdobja šolskega leta, ki v večini držav trajajo teden dni in jim pri nas rečemo prvomajske počitnice.
Vendar tudi otroci iz drugih držav ne bodo ostali prikrajšani. Prav v vseh državah z izjemo Nizozemske se osnovnošolci lahko veselijo spomladanskih oziroma velikonočnih počitnic, ki bodo večinoma trajale od enega do dveh tednov v aprilu. Sedem ali več prostih dni imajo v letošnjem šolskem letu zagotovljenih otroci 23 držav EU, medtem ko bodo slovenski osnovnošolci ostali doma le na velikonočni ponedeljek.
Slovenski otroci so tudi med tistimi, ki so najmanj časa izven šolskih klopi preživeli za božič oziroma novo leto. Tako kot poljski in nekateri finski osnovnošolci so ostali doma le sedem dni, medtem ko se je večina šolarjev v EU veselila dveh tednov počitnic. Absolutni rekorderji so zagotovo Švedi, ki okoli novega leta niso imeli pouka kar tri do štiri tedne.
Ko govorimo o rekordih, ne moremo mimo slabih 17 oziroma 16 tednov, ki jih bodo za poletne počitnice zunaj šolskih klopi preživeli nekateri bolgarski otroci. Drugi osnovnošolci po Uniji bodo šole prosti od 6 do 13 tednov. Slovenski otroci bodo poletnih radosti brez pouka deležni devet tednov.
Psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek je že pred časom za Dnevnik poudarila, da je zlasti za šolarje na nižji stopnji zelo pomembno, da si lahko v rednih presledkih za krajši čas oddahnejo od nadzora oziroma organizirane dejavnosti in s tem povezanega pritiska učiteljev. Večina držav članic Unije počitnice za osnovnošolce letos organizira v petih blokih (vključno s poletnimi počitnicami), ki so v bolj ali manj enakomernih presledkih razporejeni skozi vse šolsko leto. Prav tako bo veliko otrok letos počitnikovalo štirikrat. Na Cipru in v Grčiji se bodo na počitnice odpravili le trikrat, v petih državah (Sloveniji, Avstriji, nekaterih nemških zveznih deželah, Luksemburgu, v okviru Združenega kraljestva pa v Angliji, Walesu in na Škotskem) pa so osnovnošolcem počitniški užitki letos odmerjeni šestkrat.
Mreža evropske komisije Eurydice, ki zbira informacije o izobraževalnih sistemih in šolskih politikah v EU, sicer ne more postreči s kakšno poglobljeno analizo o organizaciji osnovnošolskih počitnic v državah EU skozi čas, so pa strokovnjaki komisije opazili stabilnost v letnem številu šolskih dni v zadnjem desetletju. V šolskih letih 2001/02, 2006/07 in 2009/10 je evropsko povprečje šolskih dni znašalo 186 oziroma 187 dni, medtem ko so imeli slovenski osnovnošolci v šolskem letu 2001/02 190 dni pouka, v letu 2009/10 pa 188.
V slovenskem osnovnošolskem koledarju v zadnjem desetletju ni opaziti večjih sprememb v številu počitniških dni in njihovi razporeditvi. Število niha predvsem zaradi prekrivanja praznikov s sobotami in nedeljami, največjo spremembo pa je šolski koledar doživel prav z letošnjo združitvijo zimskih počitnic v enotni termin za vse slovenske regije.
