Razpravo o nastali situaciji je zahtevalo pet članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) s prvopodpisanim Matevžem Casermanom. Skupina svetnikov namreč meni, da sta vodstvo in nadzorni svet zavoda soodgovorna za petmilijonski finančni primanjkljaj, ki je nastal zaradi luknje v pravni podlagi za izplačevanje in višino rtv-prispevka v januarju.

Kot je navedel Peter Jančič v obrazložitvi pobude, nihče iz zavoda ni reagiral in zastopal interesov zavoda, ko so v novembru lani iz zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije črtali določbo o višini rtv-prispevka. Po njihovem mnenju je nadzorni svet soodgovoren, ker je v začetku decembra pri potrjevanju finančnega načrta zavoda v celoti spregledal, da v zakonu ni več najpomembnejšega prihodka zavoda, ki na letni ravni znaša 80 milijonov evro. Zato je bilo omenjeni zakon nemogoče pravočasno popraviti.

Generalni direktor RTVS Marko Filli poudarja, da je RTVS "žrtev nekega zaporedja dogodkov, na katerega nismo mogli vplivati". Zato je vodstvo zavoda v začetku februarja tudi vložilo pobudo za presojo ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in 2012 in novele omenjenega zakona v členih, ki opredeljujejo višino rtv-prispevka.

Filli: Ta denar RTVS pripada

Kot napoveduje, bo vodstvo v naslednjem koraku zahtevalo od vlade, naj ta izpad dohodkov krije. "Ta denar RTVS pripada in ga mora tako ali drugače dobiti," je prepričan. Temu je programski svet dal soglasje. Sprejel je sklep, s katerim vlado pozivajo, naj jih seznani z ukrepi in rešitvami kritja izpada dohodkov zavoda v januarju 2011 zaradi zapleta glede višine prispevka.

Pri tem pa programski svet daje vodstvu RTVS vso podporo pri zahtevi do ustanovitelja glede pokritja izpada dohodkov in vztraja pri popolnemu izvajanju programsko-produkcijskega načrta zavoda za leto 2011. Poleg tega programski svet poziva državni zbor, naj višino rtv-prispevka čim prej uredi v zakonu o RTVS, saj trenutna rešitev, ko je višina prispevka določena z vsakoletnim zakonom o izvrševanju proračuna, ne zagotavlja dolgoročne stabilnosti financiranja javnega zavoda.

Miran Lesjak se sicer strinja, da bil že čas za sistemsko ureditev financiranja RTVS. Opozarja pa, da leto dni po zavrnitvi zakona na referendumu ni moč spreminjati zakonske ureditve tega področja. Glede odgovornosti nadzornega sveta pri tem zapletu pa je programski svet pozval organe, ki so imenovali nadzorni svet, naj ocenijo odgovornost nadzornega sveta pri sprejemanju programsko-produkcijskega načrta za leto 2011.

Lombergar od 1. marca dalje direktor Televizije Slovenija

Programski svet Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je dal soglasje k imenovanju Janeza Lombergarja za direktorja Televizije Slovenija. Podporo mu je dalo 18 svetnikov, proti imenovanju pa so bili trije člani sveta. Kot je za STA povedal generalni direktor Filli, bo Lombergarja na mesto direktorja imenoval s 1. marcem.

Filli je izbral Lombergarja za kandidata izmed štirih prijavljenih na razpis. Direktorja namreč imenuje generalni direktor zavoda, vendar po pridobitvi predhodnega soglasja programskega sveta.

O Lombergarju je Filli dejal, da je človek z bogatimi izkušnjami na področju vodenja in je tudi v času, odkar vodi Televizijo Slovenija kot vršilec dolžnosti, pokazal dobre rezultate. "Ne samo, da je v relativno kratkem času uspel sestaviti programski načrt, dosegel je tudi točnost Odmevov in točnost predvajanja oglasov," je o delu Lombergarja v preteklih mesecih dejal generalni direktor zavoda. Lombergar namreč kot vršilec dolžnosti vodi Televizijo Slovenija od septembra lani.

Filli: Lombergar je ustvarjalec z občutkom

Poleg tega je Lombergar po mnenju Fillija izreden programski ustvarjalec z občutkom za programe, tako z vsebinskega kot tudi z estetskega vidika. Filli pravi, da je bila njegova dolžnost, da Lombergarju da pravico vodenja medijske hiše potem, ko se je odločil za kandidaturo za mesto direktorja. Na prva dva razpisa za to mesto se sicer Lombergar ni prijavil.

Kot prioritetne naloge je Lombergar med drugim izpostavil kakovost programov, izboljšanje medsebojnih odnosov zaposlenih in prenovo dnevno-informativnih oddaj, več pozornosti pa bo namenjene tudi manjšinskim programom. Po njegovem mnenju se mora Televizija Slovenija kot javna televizija mnogo bolj zavedati svojega poslanstva, socialnih in individualnih učinkov.

Časopis RTVS, ki ga bodo pošiljali naročnikom

Kot še eno izmed temeljnih del v njegovem mandatu je Lombergar napovedal časopis RTVS, ki bi ga pošiljali svojim naročnikom. Poleg tega RTVS potrebuje tudi svoj festival, je dodal. Na vprašanje svetnika Slavka Bobovnika glede poteka izvajanja prenove dnevno-informativnega programa, Lombergar odgovarja, da se je prenova že davno začela.

Matevž Caserman je izpostavil, da je gledanost Televizije Slovenija decembra 2010 in januarja 2011 v primerjavi z januarjem 2010 padla, predvsem pa je opozoril na slabšo gledanost od pričakovane nekaterih oddaj, ki so se v zadnjih mesecih ponovno uvrstile na program televizije.

Gledanost Dnevnika naj bi se dvigovala

Lombergar odgovarja, da je po ponovni uvrstitvi oddaj na program treba počakati nekaj časa, da se gledanost dvigne. Pojasnil je tudi, da se gledanost Dnevnika počasi dviguje, in ob tem napovedal, da se bo gledanost povečevala vse hitreje. Vsebinska prenova dnevnika se po njegovih besedah že odvija, jeseni pa bo na televizijskih ekranih moč opaziti tudi novo grafično podobo.

Svetnik Janko Kos je Lombergarja označil kot človeka kulture. Ocenjuje, da bi lahko kot takšen zagotovo bolje urejal medsebojne odnose v hiši. Kot Lombergarjevo pozitivno lastnost je tudi izpostavil, da ni strogo politično opredeljen. Prejšnji Fillijev kandidat za direktorja Patrik Greblo ni dobil zadostne podpore programskih svetnikov.