Začasno delo je v zakonu že urejeno

Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve je pred časom izdalo zloženko, s katero obvešča državljane o značilnostih malega dela. V njej izpostavlja osrednje novosti, ki jih na trg dela vnaša zakon. Publikacijo Malo delo so natisnili v nakladi 100.000 izvodov in zanjo namenili 6.270 evrov, so povedali. Medtem pa so študenti in sindikalisti, ki so včeraj končali zbiranje podpisov za razpis referenduma, vsebino zloženke že označili za populistično in zavajajočo. "Publikacija zavaja v več točkah, denimo, da si bodo mali delavci izboljšali socialni položaj. Kratkoročno morda res, toda izkušnje iz tujine kažejo, da dolgoročno kar 80 odstotkov malih delavcev živi pod pragom revščine, malo delo ne prinaša nobene varnosti, zgolj varno prožnost za delodajalce," opisuje predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl. Nadaljuje, da ne drži niti trditev, da "imajo študentje, brezposelni ter upokojenci zagotovljeno socialno varnost", saj po njihovem o dodatnih pravicah ne moremo govoriti.

Ministrstvo v publikaciji med drugim tudi zatrjuje: "Zakon o malem delu (ZMD) ureja občasne oblike dela, ki jih v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) ni mogoče urediti." Kot nove občasne oblike dela ministrstvo navaja začasno, občasno in časovno omejeno delo. Tej trditvi Igor Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) postavlja nasprotno: "ZMD vnaša na razmeroma dobro urejeno področje zmedo!" ZDR namreč že zdaj dopušča opravljanje dela na podlagi različnih pogodb o zaposlitvi, samo pogodbo o zaposlitvi za določen čas je možno skleniti v dvanajstih različnih primerih, dopustno pa je tudi kombiniranje različnih pogodb. Torej je obstoječi ZDR dovolj fleksibilen, meni Lukić. "Ker ZDR v 52. členu ureja primere, ko lahko delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom za določen čas, se zastavlja vprašanje, kateri sploh so tisti primeri, ko je dopustno takšno delo opravljati po napotnici in ne po pogodbi. Zakonodajalec temu vprašanju v zakonu ne nameni pozornosti," pravi Lukić. Malo delo je zares namenjeno delodajalcem, ki se z njim tudi edini strinjajo, so prepričani sindikalisti in študenti. Ministrstvo namreč zatrjuje, da je "prednost malega dela 8,7 odstotka nižja obremenitev s prispevki za socialna zavarovanja ter večja fleksibilnost s sistemom napotnic, prav tako pa malo delo ne predvideva drugih stroškov dela, ki bremenijo delovno razmerje, denimo odpravnine, prevoz na delo ali letni dopust". V tem grmu tiči zajec pravijo študenti in sindikalisti. "Delodajalci bodo torej s to obliko dela našli le še en obvod mimo rednih zaposlitev do poceni dela - brez pravic iz dela," pravi Lukić.

Vprašljiv je tudi učinkovitejši nadzor, ki ga obljublja ministrstvo. Pristojne inšpekcijske službe lahko izvajajo le omejen nadzor malega dela in to nad zakonsko določenim izvajalcem, le deloma nad obsegom tega dela in okoliščino, ali je za delo izdana veljavna napotnica ali ne. Na samo vsebino opravljanega dela pa inšpektor za delo ne more poseči, saj je presoja teh vprašanj pridržana sodnim postopkom. Torej učinkovitega nadzora na tem področju ni mogoče zagotoviti, še pravi Lukić. Sicer pa so v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije za akcijo zbiranja podpisov proti zakonu o malem delu namenili za 80.000 letakov in 1000 plakatov, 1600 evrov.

Klikni za povečavo.

Preberite zadnje članke