Večkrat slišimo, da je bolnikov, ki se želijo zdraviti na OI, preveč, hkrati pa poslušamo zahteve po koncentraciji bolnikov, kar predvideva tudi državni program raka. Lahko to pojasnite?

"Dejansko sta to dve različni nalogi. Internisti onkologi so zaradi velikega števila bolnikov na OI zares preobremenjeni, poleg tega pa bi bilo prav - to predvideva tudi državni program obvladovanja raka - da bi standardno sistemsko zdravljenja raka pravično razpršili po državi in se bolnikom na zdravljenje ne bi bilo treba voziti, denimo, s Štajerske z rešilnim avtomobilom v Ljubljano. Druga naloga, ki jo moramo opraviti, je koncentriranje kirurgije zato, da bi bili izidi zdravljenja čim bolj primerljivi."

Rezultati kažejo, da so preživetja bolnikov najboljša pri redkih vrstah raka, ki jih zdravite na OI.

"Res je, to so rak ščitnice, limfomi, sarkomi. Pri tem želim poudariti, da primerljivi rezultati in koncentriranje bolnikov ni vezano samo na OI, ampak tudi na druge terciarne centre. Takšen primer je na primer rak požiralnika, ki ga operirajo samo v UKC Ljubljana in UKC Maribor in prav tako dosegajo primerljive rezultate s tujino."

Po primerjavi z Eurocarom je slovensko preživetje v povprečju za 10 do 15 odstotkov slabše. Kakšne so pa razlike med posameznimi regijami, bolnišnicami v Sloveniji?

"Na to je že pred leti opozoril prof. dr. Stane Repše na primeru raka danke in želodca, kjer so bile razlike v petletnem preživetju tudi 50 odstotkov. Petletno preživetje bolnikov je bilo v nekaterih bolnišnicah 10-, v drugih pa 60-odstotno. Razveseljivo je, da se je ta razlika začela zmanjševati, še vedno pa dosegamo preslabe rezultate pri štirih najpogostejših rakih, kjer imamo pri vsakem nad tisoč novih primerov vsako leto. To so rak pljuč, dojke, debelega črevesa in danke ter rak prostate. Leta 2007 smo prvič dobili tudi podatke nacionalnega registra raka, ki kažejo, da so v nekaterih bolnišnicah opravili samo dva, tri posege."

Kdaj si lahko obetamo bolj koncentrirano operativno zdravljenje tistih vrst raka, ki so vzrok za največ smrti?

"Zelo hitro. Minister za zdravje Dorijan Marušič je tako kot za druga področja tudi za onkologijo določil, da razen pri redkih boleznih zdravstvena blagajna ne bo več plačevala manj kot 50 posegov na leto. RSK za onkologijo je prav zaradi tega, da ne bi sledili pavšalni številki, ministru predlagal, da naredimo načrt obravnav za vse vrste rake. Ve se namreč, da raka dojke po evropskem standardu lahko zdravijo samo bolnišnice, kjer imajo na leto 150 ali več novih primerov. Tako bomo v RSK za onkologijo do 1. aprila za vse vrste raka, na podoben način, kot so to že storili ginekologi in porodničarji, pripravili posnetek sedanjega stanja in na podlagi mednarodno uveljavljenih strokovnih standardov izdelali predlog, v katerih bolnišnicah naj obravnavajo posamezne vrste raka in na kakšen način. Da bi bili čim bolj soglasni, smo v delovne skupine povabili kolege iz obeh kliničnih centrov, pa tudi iz drugih bolnišnic, kjer se specializirano ukvarjajo z eno vrsto raka. Takšen primer je na primer SB Slovenj Gradec, kjer za UKC Ljubljana operirajo največ raka na prostati.

Predlagamo, da bi za različne vrste raka naredili klinične poti, po katerih bo točno določeno, kako obravnavati bolnika, kdo naj to naredi in kako hitro. Kot primer imamo lahko melanom. Beležimo približno 500 novih primerov na leto. Uspeli smo se dogovoriti in izdelati klinično pot, v kateri je definirana diagnostična in terapevtska pot bolnika. Dogovorili smo se tudi, kaj je domena plastičnih kirurgov in kaj kirurgov onkologov. V praksi to poteka zelo dobro.

Poleg tega predlagamo, da bi za omenjene štiri najpogostejše vrste raka uvedli tako imenovane klinične registre. Za raka debelega črevesa in danke takšen evropski register že obstaja in smo tudi pri nas že začeli pilotni projekt. Za pljučnega raka, raka dojke in prostate pa bomo morali te registre še vzpostaviti. Registri so potrebni, da bomo beležili vsaj nekaj kazalnikov kakovosti in jih vsako leto analizirali. Tudi za to, da ne bi kakšen center mislil, da je dobil za določene posege bianco menico."

Po državnem programu raka naj bi zdravljenje koncentrirali na OI, UKC Ljubljana in Maribor, SB Celje, SB Nova Gorica... Še kje?

"Radioterapijo imamo za zdaj samo v Ljubljani, v nekaj letih, ko bodo dobili potrebno opremo in izšolali kadre, jo bomo imeli tudi v UKC Maribor. Kot sem rekel, bi si pri internistični onkologiji želeli, da bi se določena standardna zdravljenja prenesla v Maribor, Celje, v en center na Primorskem, tudi v Novo mesto, a se zatika pri kadrih. Pri kirurgiji bodo v treh terciarnih centrih operirali redke tumorje, težje ponovitve pri bolj pogostih rakih in en segment pogostih rakov. V sekundarnih centrih pa bodo operirali pogoste vrste rake. Tako bodo rak dojke gotovo operirali v UKC Maribor in OI, na Primorskem bo verjetno en center. Kolorektalnega raka pa bodo operirali v več bolnišnicah, gotovo tudi v Celju, Novem mestu, Izoli in na Jesenicah.

Začeti je treba pri sebi; dogovorili smo se, čeprav še ni izdelanih kliničnih poti, da rak želodca operirajo samo v UKC Ljubljana in UKC Maribor. Pri nas na OI smo naredili manj kot 10 operacij na leto, zato smo to področje prepustili kolegom iz kliničnega centra, kjer opravijo 150 tovrstnih posegov na leto."

Govorite o strokovnih kriterijih za združevanje predvsem kirurških posegov. Bomo zato raka zdravili boljše in tudi ceneje?

"Preživetje je eden od srednjih ali dolgoročnih kazalnikov kakovosti in pokaže tudi, kako smo se zdravljenja lotili. Če zdravljenje spremljajo številne komplikacije, če so potrebni ponovni posegi, je to ne samo manj strokovno, ampak tudi dražje."

Ugotovitve in predloge RSK za onkologijo bo gotovo obravnaval tudi zdravstveni svet. Pričakujete podobne reakcije kot pri ginekologiji in porodništvu?

"Verjetno bodo odzivi javnosti manj burni. Na začetku pričakujemo več negodovanja med kolegi, čeprav smo se temu skušali izogniti s tem, da smo v delovne skupine vključili širok krog sodelavcev. Zagotovo bo nekaj lobiranja, a vsi se moramo zavedati, da s predlaganimi ukrepi želimo doseči čim boljše in za vse bolnike enako kakovostno zdravljenje."