Kot ključni razlog za zmanjševanje dobička bank analitiki centralne banke navajajo predvsem visoke stroške oslabitev in rezervacij. Te so v celotnem letu 2010 znašale 757,3 milijona evrov, kar je dobro četrtino več kot v letu prej.
Bilančna vsota bank se je v letu 2010 skrčila za 1,3 milijarde evrov na 50,3 milijarde evrov. Pri tem se je samo v decembru zmanjšala za več kot 1,1 milijarde evrov, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje terjatev do bank v tujini, ki so jih banke povečevale od sredine novembra, da bi z zbranimi sredstvi odplačale obveznosti do evrosistema.
Krediti bank nebančnemu sektorju so se v lanskem decembru zmanjšali za pol odstotka, v celotnem letu 2010 pa zabeležili rast v višini 1,2 odstotka, kar je nekaj manj od predlanskega povprečja. Od tega so se krediti državi povečali za krepkih 58,3 odstotka, gospodinjstvom pa za 9,8 odstotka, pri slednjih pa gre večina prirasta tovrstnih posojil na račun bank v večinski tuji lasti.
Nasprotno so posojila nefinančnim družbam lani beležila negativen trend; bilo jih je za 2,6 odstotka manj kot pred letom dni. Znižanje je posledica močno povečanih oslabitev in odplačil posojil, ugotavlja centralna banka, ki pri tem opaža povečevanje deleža dolgoročnih posojil. Podjetja so se decembra najbolj razdolžila pri bankah v večinski tuji lasti.
Vloge nebančnega sektorja pri bankah so se lani zmanjšale za 0,3 odstotka in se konec decembra gibale okoli 23,5 milijarde evrov. Rast je bila negativna predvsem zaradi znižanja vlog države pri bankah za 960 milijonov evrov, od tega samo decembra za 278 milijonov evrov.
Vloge gospodinjstev so se v letu 2010 povečale za 490 milijonov evrov na 14,3 milijarde evrov, kar je manj kot polovica običajnih prirastov v letih pred krizo.
Tako kot pri posojilih nebančnega sektorja, od katerih jih je bilo konec leta že več kot 73 odstotkov dolgoročnih, analitiki Banke Slovenije tudi v strukturi ročnosti vlog nebančnega sektorja opažajo povečanje deleža dolgoročnih vlog.
