Na kmetijskem ministrstvu so se za to odločili zaradi ne dovolj učinkovitega obstoječega sistema. O slednjem priča statistični podatek, da je imela Slovenija leta 1991 561.000 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi, konec leta 2009 pa samo še 468.000 hektarov. Obseg najboljših kmetijskih zemljišč, to so njive in vrtovi, se je medtem zmanjšal s 195.000 na 175.000 hektarov.

Cilji zakona so ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Spremembe bodo pripomogle k usmerjanju gradnje na območja nekmetijskih zemljišč, na obstoječa stavbna zemljišča, gozdna zemljišča ter na degradirana območja.

Predlagana novela zakona zato opredeljuje trajna kmetijska zemljišča, ki so za proizvodnjo hrane v Sloveniji najbolj pomembna. Teh bo predvidoma 150.000 hektarov in bodo izjemno zaščitena. "Načrtovalcem prostora že vnaprej povemo, da naj načrtujejo v bistvu brez teh kmetijskih zemljišč," je dejal Židan. Ostalih kmetijskih zemljišč bo okoli 350.000 hektarov, ki bodo prav tako zaščitena, a z več razumevanja za prostorske potrebe.

Sprejemanje in določevanje trajnih kmetijskih zemljišč bo potekalo v dveh korakih. Na ravni države se bo najprej sprejelo uredbo o strateških trajnih kmetijskih zemljiščih, ki se jo bo nato na ravni občin uvedlo skozi prostorske občinske načrte, v kar pa so vključeni vsi urejevalci prostora.

Novela kot nov mehanizem uvaja tudi finančno nadomestilo. Gre za odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo bo plačal investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. To bo omogočilo, da se v primeru, da se nekje izgubi hektar kmetijskega zemljišča, ta hektar zemljišča vzpostavi nekje drugje.

Ocenjuje se, da bo povprečna odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 10 evrov na kvadratni meter, navajajo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da naj bi letni prihodek z naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč znašal okvirno 20 milijonov evrov.

Vlada se bo s predlagano novelo spopadla tudi z zaraščanjem zemljišč. To bo storila z aktivno politiko ponovne aktivacije kmetijskega prostora ter z občutno spremenjenimi sankcijami. Novela tako določa ukrepe kmetijskega inšpektorja, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne preprečuje oziroma ne odpravlja zaraščanja kmetijskih zemljišč.

Novela prinaša tudi občutno višje globe za prekrške, med katerimi je denimo to, da se uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom ali ga onesnaži ali kako drugače degradira. Po veljavnem zakonu znašajo kazni za prekrške pravnih oseb od 626 do 5008 evrov, z novelo pa bodo kazni v višini od 5000 do 100.000 evrov. Za prekrške posameznikov pa je kazen trenutno od 63 do 501 evra, z novelo pa bodo od 500 do 5000 evrov.

Poleg tega bodo omejili promet s kmetijskimi zemljišči prek darilnih pogodb na družinske člane in državo ter občino - ponekod je namreč doslej na ta način potekalo celo do 80 odstotkov prometa - ter odpravili določene administrativne ovire na področju agrarnih operacij. Tako se znižuje odstotek soglasij, potrebnih za uvedbo komasacijskih postopkov, z 80 na 67 odstotkov. Na novo se ureja tudi področje agromelioracij, saj je bil ta institut v preteklosti večkrat uporabljen v druge namene, predvsem v smislu odlaganja gradbenih odpadkov na kmetijska zemljišča.

Premier Borut Pahor je dodal, da je mogoče ta zakon razumeti kot "pomembno strukturno reformo" in da ga je bilo potrebno z deležniki usklajevati precej časa. Židan je pojasnil, da novela zakona prihaja v parlamentarno proceduro pozneje, kot se je napovedovalo, ker se je ministrstvo odločilo, da na poziv skupine strokovnjakov, ki se imenuje Odgovorni do okolja, odgovorni do prostora, predlog novele uskladi z njihovimi pripombami. Židan se jim za to zahvaljuje, prav tako okoljskemu ministrstvu za obsežna usklajevanja, v okviru katerih so razrešili številna odprta vprašanja.