EBRD obenem ocenjuje, da je Slovenija lansko leto zaključila z enoodstotno gospodarsko rastjo, med glavnimi tveganji na poti hitrejšega okrevanja gospodarske dejavnosti pa poleg nezadostno kapitaliziranega bančnega sektorja in težav s slabimi posojili navaja še počasen tempo strukturnih reform in sprememb v korporacijskem upravljanju družb.
EBRD za Slovenijo istočasno ugotavlja, da varčevalni ukrepi onemogočajo večji obseg javnofinančnih spodbud gospodarstvu in zavirajo rast domačega povpraševanja.
V skupini držav srednje in vzhodne Evrope, kamor EBRD uvršča tudi Slovenijo, je EBRD sicer v svoji januarski napovedi poleg Sloveniji znižala še napoved za letošnjo gospodarsko rast Litvi (s štirih na 2,5 odstotka). Vsem ostalim državam v skupini je ocene popravila navzgor, najbolj Estoniji (s 3,2 na 3,6 odstotka).
V povprečju naj bi skupina, ki vključuje še Hrvaško, Madžarko, Latvijo, Poljsko in Slovaško, letos zabeležila 3,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi. Kot poudarja EBRD, kažejo gospodarska gibanja v skupini dvojno sliko. Po eni strani Estonija, Slovaška in Poljska uživajo prednosti močnega izvoza in tesne povezanosti z Nemčijo, sorazmerno solidnih javnih financ ali velikega domačega trga v primeru Poljske. Celotna regija, ki jo pokriva EBRD in zajema države od Srednje Evrope do Srednje Azije, bo letos v povprečju sicer zabeležila 4,2-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi, navajajo analitiki EBRD v najnovejšem poročilu o gospodarskih gibanjih. sta
