Vlada v sporočilu za javnost po današnji seji pojasnjuje, da Slovenija in Hrvaška v skladu s 6. členom arbitražnega sporazuma imenujeta predstavnika, ki bosta delovala kot posrednika med njima in arbitražnim sodiščem.
"V praksi meddržavnih sodišč in arbitraž se ti posredniki imenujejo agenti oziroma zastopniki in niso člani sodišča, ampak člani ekip za pripravo zagovora države, ki jo zastopajo. Njihova funkcija navadno vključuje vodenje in koordinacijo dela znotraj posamezne ekipe za pripravo zagovora ter predstavljanje države kot stranke v postopku v odnosu do sodišča," pojasnjuje vlada.
"Svobodna izbira posameznih članov te ekipe, in s tem tudi agenta kot vodje ekipe, pa je v vseh sodnih postopkih pravica vsake stranke v postopku, v katero druga stranka nima pravice posegati," poudarja vlada.
Drugo pa je vprašanje imenovanja člana arbitražnega sodišča oziroma arbitra s strani vsake od pogodbenic, ki ga v drugem odstavku 2. člena ureja arbitražni sporazum. Vloga teh oseb je, da kot neodvisna in nepristranska člana arbitražnega sodišča skupaj s preostalimi tremi arbitri sprejme razsodbo arbitražnega sodišča, izpostavlja vlada.
Glede na javno dostopne informacije pa je hrvaška vlada Seršićevo imenovala za zastopnico oziroma agentko. "Tako je naloga Seršićeve, ki izhaja iz njene funkcije zastopnika, zagovarjati interese Hrvaške," še poudarja vlada.
Jelinčič je namreč konec decembra na vlado naslovil poslansko vprašanje, kako se namerava odzvati na imenovanje Seršićeve za "članico arbitražnega sodišča", ker daje po Jelinčičevem mnenju pristranske izjave.
Poleg tega pa je Jelinčič vlado vprašal še za pojasnila glede izjav Seršićeve, da je Slovenija leta 1991 sama predlagala sredinsko črto v Piranskem zalivu, nato pa ga leta 1992 umaknila. Jelinčiča je zanimalo, "kdo v Sloveniji je leta 1991 predlagal sredinsko črto in zakaj".
