Zakon o socialnem podjetništvu, ki so ga vložili Andreja Črnak Meglič in skupina poslancev, je v državnem zboru v drugem branju. Na terenu pa se je pokazalo, da ljudje v zaostrenih razmerah veliko razmišljajo o tem, kako izboljšati svojo osebno blaginjo, vendar ne vedo, kaj naj bi socialno podjetništvo sploh bilo in za kakšno podporo se bo država odločila.

Eden od sogovornikov, ki ne želi biti imenovan, pravi, da bi z veseljem postal socialni podjetnik, če bi lahko zagotovil osnovne pogoje za storitveno dejavnost, s katero bi se ukvarjala skupaj z ženo, ki je brezposelna. "Zdaj je žena odvisna od zavoda za zaposlovanje, bere oglase za prosta delovna mesta, piše prošnje in postaja iz dneva v dan bolj depresivna. Družinski proračun je tako skromen, da lahko samo sanjamo o nakupu računalnika ali dobrega šivalnega stroja. Če bi država dala socialnemu podjetništvu takšno podporo, kot jo daje tistim podjetjem, ki naj bi ustvarjala dobiček, bi bilo marsikaj drugače. Primerov, ko podjetja dobijo od države subvencijo, če zaposlijo invalide in težje zaposljive, ni malo, na koncu pa se izkaže, da je šel denar v nič, podjetja pa v stečaj," razmišlja naš sogovornik.

Vlada podpira zakon o socialnem podjetništvu, dodatnim finančnim obremenitvam pa ni naklonjena. V mnenju k zakonu je vlada 13. januarja zapisala, da je treba v okviru proračunskih možnosti ohraniti način programskega dodeljevanja sredstev, zakonska pravica do državne pomoči za zaposlovanje ranljivih skupin pa bi po vladnem mnenju povzročila veliko težav pri načrtovanju proračuna.

V Prekmurju so morali pohiteti

Pomurska regija naj bi do leta 2015 v okviru programa za spodbujanje konkurenčnosti dobila dva milijona evrov. Kako debel kos te pogače si bo urezalo socialno podjetništvo, ki si v Prekmurju že utira pot, ne zna nihče napovedati. Društvo Mozaik, kot primer dobre prakse, pa kaže, da nova delovna mesta lahko nastanejo tudi zaradi jabolčnega čipsa.

"V Prekmurju smo morali hitreje razmišljati o socialnem podjetništvu kot v drugih okoljih, kjer je kriza nastopila kasneje. Že leta 2003 smo ustanovili Mozaik, društvo za socialno vključenost," je povedal Goran Miloševič. Danes z različnimi programi vzdržujejo 50 delovnih mest, 80 odstotkov teh zasedajo ljudje iz ranljivih skupin, ki delujejo v podjetju Pribinovina z ekosocialno kmetijo Korenika v Šalovcih in v drugih programih društva Mozaik.

"Delujemo na različnih področjih ekološke pridelave in predelave hrane, nege krajine s pridobivanjem lesne biomase - tako imamo čiste gozdove in še ogrevanje - ohranjanju obrti tradicionalnega graditeljstva pri obnovi domačij in socialnih storitev, kot je skrb za ranljive družbene skupine, denimo v zavetišču za brezdomce v Murski Soboti in v bivalni skupnosti za ljudi z invalidnostjo. Zlasti jabolčni čips ljudje na ekoloških tržnicah v Murski Soboti, Mariboru in Ljubljani tako hitro pokupijo, da ga ne zmoremo sproti narediti dovolj. Ogromno zanimanje je za čajne mešanice in sušeno sadje ter zelenjavo," je opisal Miloševič najbolj opazne izdelke Pribinovine.

Zaposlitev za romske ženske

Agata Sardelič si je za socialno vključenost Romov v naselju Kamenci v občini Črenšovci začela prizadevati še kot sodelavka razvojnega centra v Lendavi, ko so Romi živeli še v sila neurejenih razmerah in brez asfalta. Zdaj lahko že govori o uspehih. "V Kamencih smo končali kulturno-informacijski romski center, ki ga bomo odprli 8. aprila, ob dnevu Romov," je navdušeno povedala. Začenja se tudi delo pri socialno-ekonomski integraciji romskih žensk. "Te so bile doslej vezane zgolj na skrb za družino. Postale bodo ambasadorke kulture in tradicije," je povedala Sardelićeva.

Tudi z denarjem evropskega socialnega sklada bodo zaposlili dve ženski, ena se bo izobrazila za kustosinjo prvega romskega muzeja, ki stoji v tem naselju in ga obišče več kot 5000 ljudi na leto. V minulih letih so Romi v delavnicah izdelovali spominke: romskega dečka z violino in romsko kolo ter amulete za srečo, zdravje in odganjanje urokov. "Pa so že vsi pošli. To bi lahko bila stalna ponudba. V okviru malega dela bi lahko Romi tako tudi nekaj zaslužili." Sardeličeva meni, da bi se s spominki lahko preživljali v petih romskih družinah. Ta hip je v Kamencih v 27 družinah zaposlen le Ludvik Levačič, poglavar naselja, ki je dobil zaposlitev za obdobje treh let v sklopu čezmejnih slovensko-hrvaških evropskih projektov.

Za gorenjski projekt ni bilo pretiranega zanimanja

Na javnem razpisu ministrstva za delo za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva je leta 2009 kandidiralo več kot 30 društev in drugih ustanov, odobrenih projektov je bilo devet. Podporo v višini 228.000 evrov je dobilo že omenjeno društvo Mozaik in med drugimi tudi Poslovnopodporni center BSC Kranj, in sicer 249.500 evrov. BSC je konec lanskega leta v partnerstvu z Gorenjskim muzejem in društvom za vseživljenjsko učenje končalo projekt Gastronomsko kulturno avtentično doživetje.

"V okviru projekta smo razvili poslovno kompetenčni model in pokazali, kako lahko motiviramo brezposelne za usposabljanje in prekvalifikacijo, naročnike pa spodbujamo k prepoznavanju vrednosti v zaposlenih, ki jim običajno podjetja ne dajo priložnosti.  V okviru projekta smo partnerji pridobili vrsto pomembnih izkušenj o možnostih razvoja socialnega podjetništva ter izzivih, ki jih prinaša ponudba storitev (animatorjev, kuharjev, natakarjev) naročnikom. Projekt smo predstavili ciljnim skupinam v Prekmurju, v osrednji slovenski in gorenjski regiji, pri čemer je bilo zanimanje kandidatov za projekt manjše, kot smo pričakovali. Socialno podjetništvo je v Sloveniji veja, ki se bo v prihodnje razvijala in bo počasi prešla tudi v trajnostno zdržne oblike poslovanja," je menila Helena Cvenkel, namestnica regionalne razvojne agencije Gorenjska.

Kontič: Mogoče je narediti dobre zgodbe

Mestna občina Velenje je konec lanskega leta uvedla projekt Reuse (ponovna raba). Zbrali so več deset rabljenih računalnikov, jih usposobili in brezplačno predali Vegradovim delavcem. Včeraj so ponovno razdelili 30 računalnikov. Občina je imela s tem kar nekaj stroškov, saj so se po podarjene računalnike vozili po vsej Sloveniji, zato se bodo v prihodnje omejili na Šaleško dolino.

Župan Bojan Kontič pravi: "Delamo na svojo pobudo, ker vidimo, da je mogoče narediti dobre zgodbe. Prva izkušnja kaže, da je zanimanje izredno veliko. V nadaljevanju nameravamo v projekt Reuse vključiti predmete, za katere ljudje mislijo, da jih ni treba več uporabljati. Med takšne sodijo tudi gospodinjski aparati in pohištvo," pravi Kontič. V Velenju bodo skušali pridobiti tudi denar iz socialnega sklada.