Z osnutkom zakonskih podlag za uvedbo davčnih blagajn se je vlada seznanila oktobra lani, medtem ko mora medresorska skupina predlog zakona pripraviti do konca letošnjega junija. Po začetku veljavnosti zakona o davčnih blagajnah bodo imeli davčni zavezanci na voljo pol leta, da bodo pridobili davčne blagajne. Kot smo v Dnevniku opozorili pred dnevi, bi morala po prvotnem načrtu zakonska podlaga za uvedbo davčnih blagajn biti pripravljena že do konca lanskega leta.
Po ocenah ministrstva za finance, ki je na spletnih straneh vlade objavilo osnutek zakonskih podlag za uvedbo davčnih blagajn, davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, utajijo na letni ravni okoli 130 milijonov evrov davka na dodana vrednost. Po ocenah bi se z uvedbo davčnih blagajn ta znesek lahko zmanjšal za okoli 21 milijonov evrov.
V Dursu so ugotovili, da davčni zavezanci, ki prejemajo večino prihodkov v gotovini, velikega dela teh prihodkov ne evidentirajo skladno s predpisi. Iz statistike davčnih inšpekcijski nadzorov je namreč razvidno, da davčni zavezanci ne izdajajo računov ali pa že izdane račune naknadno izbrišejo iz svojih evidenc, kopije računov uničijo ali pa svoje elektronske kopije spremenijo glede na originalni račun.
Predvsem na področju gostinstva so v Dursu ugotovili, da kršitve davčnih predpisov nastajajo v povezavi z nakupom posebej prirejenih registrskih blagajn. Te davčnim zavezancem omogočajo, da lahko podatke o ustvarjenih prihodkih, v nasprotju z davčnimi predpisi, prirejajo po lastni volji. Pri tem uporabljajo različne načine prirejanja podatkov o prilivih gotovine, kot so na primer neizdajanje računov, brisanje računov, ki jih gostje pustijo na mizi, brisanje posameznih postavk na računih in podobno. Takšno ravnanje se pojavlja tudi pri drugih dejavnostih, ki poslujejo z gotovino - v frizerstvu, avtoprevozništvu, vulkanizerstvu, cvetličarstvu, taksi prevozih, zobozdravstvu, prodaji vstopnic ... Po pojasnilih ministrstva za finance so mnogi zavezanci tako izpopolnili sistem utaj ustvarjenih prihodkov, da Durs s klasičnimi načini nadzora zelo težko dokaže neevidentirane prihodke. V sistem davčnih utaj te vrste so vključeni tudi dobavitelji prirejenih registrskih blagajn, ki omogočajo takšne manipulacije.
Sicer pa davčne blagajne, tako ministrstvo za finance, predstavljajo sistem običajnih registrskih blagajn z dodatno elektronsko napravo, ki varno (šifrirano) beleži izdane račune in vodi podatke o prometu ter obračunanem davku. Pooblaščene osebe Dursa bodo za potrebe svojega dela lahko do podatkov varno dostopale na kraju samem ali pa avtomatizirano prek javnih komunikacijskih omrežij.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
