Špekulacije in kombinacije
Šoltes pravi, da se posamezni revizijski postopek računskega sodišča začne pri revizorjih, predlog za različne ukrepe pa v naslednji fazi poda pristojni vrhovni državni revizor. Temu sledi soglasje namestnikov predsednika računskega sodišča in šele nato se v proces vključi predsednik. Na ta način je zmanjšana ali onemogočena možnost vplivanja predsednika v proces odločanja. "In če obrnemo zgodbo. Kaj bi se zgodilo, če bi pristojni državni revizor predlagal ukrep razrešitve ministra, jaz ga pa ne bi želel podpisati. Ali v tem primeru ne bi bili deležni napadov in kritik, da varujemo vladajočo opcijo, da ne želimo poudariti problematike na področju evidence javnih financ in odkrivanja dejanskega stanja glede zadolženosti države," razlaga Šoltes. Ob tem opozarja, da če bi vsak opravljal svoje delo, računskemu sodišču ne bi bilo treba izdajati negativnih mnenj. Sicer pa Šoltes poudarja, da ni prav, da se z njegovim imenom špekulira v povezavi s političnimi kombinacijami in kot možnim predsednikom tehnične ali kakšne druge vlade.
Vrhovni državni revizor Samo Jereb pravi, da je računsko sodišče od ministrstva za finance zahtevalo dva popravljalna ukrepa. S prvim, ki je bil povezan s tem, da se uredijo razmerja med Republiko Slovenijo in Sodom, je bilo računsko sodišče delno zadovoljno. Večji problem je drugi ukrep oziroma začasno navodilo glede evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države v letu 2010 in z implementacijo tega navodila v splošne predpise.
"V celotnem navodilu ministrstva za finance sta samo dva stavka o vodenju računov, pa še to zelo pomanjkljiva. To pomeni, da vsebina ne ustreza temu, kar smo zahtevali, in da sploh ne gre za navodilo o računovodskem evidentiranju poslov. Tudi če bi šlo za takšno navodilo, nikjer ni razvidno, da je ministrstvo za finance to navodilo izdalo tistim, ki ga morajo upoštevati," pojasnjuje Jereb. Po njegovih besedah so od ministrstva za finance zahtevali ureditev enotnega evidentiranja, vendar pa ministrstvo za finance to zahtevo prelaga na ministrstvo za gospodarstvo in druga ministrstva, ki pa niso računovodski strokovnjaki. "Ne nazadnje imamo ministrstvo za finance ravno za to, da bo urejalo računovodski sistem evidentiranja obveznosti in ostalih računovodskih kategorij," dodaja Jereb.
Sicer pa računsko sodišče, tako Jereb, še posebno čudi presenečenje ministrstva za finance glede zahtevanega popravljalnega ukrepa. "Pomembni predstavniki ministrstva za finance, ki so pripravljali odzivno poročilo, so se teden dni, preden je potekel rok za oddajo odzivnega poročila, oglasili na računskem sodišču, predstavili svoje rešitve in dobili jasen odgovor, da rešitve niso ustrezne. Ministrstvo za finance bi lahko izkoristilo dodaten 14-dnevni rok za predložitev drugačnega odzivnega poročila, vendar ga ni. Tako smo naslednji dan prejeli neustrezno poročilo. Zato presenečenje ministrstva za finance, da niso vedeli, kakšna bo naša reakcija, ne zdrži," razlaga Jereb.
Tudi danes je Jereb pojasnil, da je težko oceniti, za koliko bi se ob ustreznih evidencah povečal javni dolg. To se bo lahko pokazalo šele tedaj, ko bo ministrstvo za finance izdalo navodila za evidentiranje poslov. Je pa Jereb pojasnil, da o milijardnem ali večjem dolgu ni možno govoriti.
Popravljalni ukrepi so bistvenega pomena
Po Šoltesovih besedah je računsko sodišče skozi vrsto revizij opozarjalo na enak problem. "To pomeni, da ne gre za nevednost o tem, kaj je treba storiti, temveč morda za drugačne cilje, ki so lahko tudi javnofinančni in bi jih teoretično lahko razumeli. Toda vloga računskega sodišča je, da opozarja na problem in številke pri javnofinančni sliki. Ne glede na to, kako se bo premier Pahor odločil, je za nas bistvenega pomena, da se izvedejo popravljalni ukrepi in začnejo reševati problemi, ki imajo pomembne posledice," pravi Šoltes.
