V zvezi s tem še potekajo usklajevanja, a ne glede na to je zgodba zanimiva zaradi več stvari, ki opozarjajo, da je delovanje javnega zdravstvenega sistema pri nas bolj stvar trenutnih navdihov zdravstvenih ministrov kot urejene socialne države.

Miklavčič: Govoril sem samo s Klokočovnikom

Tako je nekdanji zdravstveni minister, ki je sam večkrat poudarjal, da morajo tudi zdravniki igrati za tisto moštvo, pri katerem so zaposleni, tik pred odhodom klonil in podpisal polovično koncesijo kirurgu Klokočovniku. Miklavčič nam je včeraj zatrdil, da pri njem za to ni posredoval Borut Pahor, kot se govori, pač pa ga je večkrat poklical Klokočovnik sam, ki je že imel ambulantno koncesijo v vrednosti okoli 70.000 evrov: "Klokočovnik je kirurg, zato razumem, da ni bil zainteresiran za ambulantno koncesijo. Ko mi je prinesel potrdilo, da bo posege lahko opravil v izolski bolnišnici, sem mu podpisal koncesijo."

Klokočovnik je potem ubral ustaljeno pot. Prijavil se je na razpis programov zdravstvene dejavnosti, ki ga je aprila lani objavil ZZZS. Nanj se lahko prijavijo tako javni zdravstveni zavodi in gospodarske družbe kot tudi zasebni izvajalci, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je še niso izvajali po pogodbi z ZZZS. Med 44 prijavljenimi je bilo 26 popolnih prijav, med njimi tudi Klokočovnikov Zdravstveni zavod za kardiovaskularno dejavnost za 0,5 programa s področja kardiovaskularne dejavnosti. Ker v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2010 ni bilo zagotovljenih sredstev za širitev te dejavnosti, je ZZZS Klokočovniku predlagal podpis pogodbe za program 15 srčnih spodbujevalnikov. To bi namreč zneslo prav toliko, kot je bila vredna (okoli 70.000 evrov) njegova prejšnja ambulantna koncesija. Klokočovnik se s tem ni strinjal in je sprožil arbitražni postopek, v katerem je zahteval dodelitev programa vrednosti pol podeljene koncesije, kar znese v denarju nekaj manj kot 600.000 evrov. Arbitražna komisija, v kateri je na predlog Klokočovnika, zanimivo, sedela tudi Gordana Živčec Kalan, je 22. decembra lani s tremi glasovi za in dvema proti (proti sta glasovala predstavnika ZZZS) odločila v prid Klokočovniku. Poleg tega je arbitražna komisija naložila partnerjem, naj ta program ustrezno uvrstijo v Splošni dogovor za letošnje leto s 1. januarjem. Kot so nam povedali na ZZZS, zaradi vsega tega pogodba s Klokočovnikom še ni podpisana. Toda ko bo, bodo, ker ni prišlo do širitve programov, ta denar vzeli "izvajalcu, kjer je nosilec koncesije ta program do sedaj opravljal". To pomeni, da bo brez 600.000 evrov ostal UKC Ljubljana, kjer je Klokočovnik trenutno še vedno polno in za nedoločen čas zaposlen.

Odvzem programa grozi UKC Ljubljana

O pridobljeni Klokočovnikovi koncesiji je vodstvo UKC Ljubljana izvedelo šele septembra na pogajanjih za letošnje leto na ZZZS, saj zakon od ministra za zdravje ne zahteva, da pred podelitvijo koncesije pridobi soglasje javnega zavoda, kjer je zdravnik zaposlen. Zato so dosedanji ministri pri podeljevanju koncesij ravnili vsak po svoji vesti. Medtem ko je Dušan Keber zahteval tudi pozitivno mnenje javnih zavodov, je Andrej Bručan podeljeval koncesije kljub nasprotovanju v javnih zavodih (primer: podelil je 4 koncesije za psihiatrijo, ki jim je nasprotovala Psihiatrična klinika Ljubljana). Zofija Mazej Kukovič pa je kljub zaobljubi, da ne bo podeljevala koncesij, štiri, prav tako tik pred odhodom z ministrstva, vsem navkljub vendarle podelila. Kot rečeno, tudi Borut Miklavčič od Klokočovnika ni zahteval mnenja UKC Ljubljana.

Čeprav je vodstvo UKC Ljubljana že septembra na ZZZS povedalo, da se ne strinjajo z odvzemom programa, vrednega 600.000 evrov, se bo prav to skoraj gotovo zgodilo, čeprav so tudi nam včeraj iz UKC Ljubljana zatrdili, "da ne bodo podpisali nobene pogodbe z ZZZS, ki bi jim ta denar vzela". Klokočovnikov predstojnik prof. dr. Borut Geršak je bil, ko smo ga včeraj po telefonu prestregli na službeni poti na münchenskem letališču, miren, saj je bil prepričan, da jim ta koncesija ne hodi v zelje: "Tako in tako dobimo toliko plačanih operacij, kolikor jih naredimo." Geršak včeraj ni bil seznanjen s podrobnostmi, tudi s kolegom Klokočovnikom o tem še nista govorila, na vprašanje, ali ga ne skrbi odhod izvrstnega srčnega kirurga iz njegove klinike, pa je odgovoril: "Težav zaradi tega ne bomo imeli, saj imamo dovolj kirurgov." Bolj je zaradi morebitnega Klokočovnikovega odhoda zaskrbljeno vodstvo UKC Ljubljana, ki meni, da je "vsak odhod tako izvrstnega strokovnjaka, kot je Tomislav Klokočovnik, izjemna izguba za terciarni center", kar so Klokočovniku tudi že povedali.

Tomislav Klokočovnik po mnenju vodstva UKC Ljubljana za zdaj ni naredil nobenega "prekrška", saj za koncesijo lahko zaprosi vsak, njihovega soglasja pa, kot že zapisano, ni potreboval. Vodstvo UKC Ljubljana dopušča tudi možnost, da bi Klokočovnik koncesijski program izvajal pri njih namesto v izolski bolnišnici, a o tem se z njim še niso pogovarjali.

Tomislav Klokočovnik je tako drugi kirurg pri nas, ki je dobil koncesijo. Prvo, ki je prav tako dvignila veliko prahu, ima še iz Bručanovih časov torakalni kirurg Marko Bitenc, ki je najprej delal v izolskem Medicorju, sedaj pa operira na Golniku. Bitenc je že pred časom povedal, da je vsa leta poslušal očitke, da zdravniki premalo delajo in porabijo preveč materiala, pa na nič od tega ni mogel vplivati. "Zdaj zelo natančno vem, koliko kaj stane in kje to lahko kupim najugodneje, pacientov pa mi ni treba prenaročati, če se mi slučajno kakšna operacija preveč zavleče. V sedanjem položaju sem visokoproduktiven, stroškovno učinkovit in kakovosten," je dejal Bitenc.