Razlika med klasičnimi in davčnimi blagajnami je v tem, da imajo zadnje davčni spomin, v katerem so shranjeni vsi podatki o izdanih računih in v katerega davčni zavezanec ne more posegati. Po drugi strani razni računalniški programi zdaj to omogočajo, tako da je brisanje računov ali večine postavk na računih v gostinstvu po Sloveniji postalo že folklora.

In zakaj prihaja pri uvajanju davčnih blagajn, ki bi v prvi vrsti omogočile, da bi država pobrala precej več davkov, hkrati pa bi zajezila tudi nelojalno konkurenco, do zamude? V Dursu razlagajo, da so za področje davčnih blagajn konec leta 2009 ustanovili delovno skupino, ki si je zadala cilj, da bo do konca leta 2010 pripravila zakonski okvir. Toda področje uvajanja davčnih blagajn je aprila lani prevzela medresorska delovna skupina, v katero so bili imenovani predstavniki ministrstva za finance, pravosodja, visokega šolstva (urad za meroslovje in standardizacijo) in gospodarstva. V njej sodelujeta tudi dva predstavnika Dursa.

Po pojasnilih Dursa je bila medresorska skupina imenovana za pripravo celovitih ukrepov na področju poslovanja z gotovino. To je bistveno širše, kot je uvajanje davčnih blagajn. V prvem poročilu za vlado v lanskem septembru je ta skupina poleg davčnih blagajn predlagala še pripravo ukrepov za uveljavitev visoke obremenitve oziroma odvzema premoženja nelegalnega izvora in zagotovitev učinkovitejše zamrznitve, zasega oziroma odvzema takšnega premoženja, okrepljeno sodelovanje med Dursom, carinsko upravo in uradom za preprečevanje pranja denarja, omejitev gotovinskih transakcij in podobno. "Do konca lanskega leta so bile pripravljene zakonske teze za pripravo zakona o uveljavitvi davčnih blagajn, saj je bilo pred tem ugotovljeno, da jih ni možno izvesti znotraj obstoječe zakonodaje," so dodali v Dursu.

Za pripravo zakonskih rešitev so v Dursu sredi prejšnjega meseca pripravili javno predstavitev vseh tehničnih možnosti. Na podlagi javnega poziva je bilo opravljenih 13 predstavitev, pri čemer odločitev o izbranem načinu še ni bila sprejeta. Se pa v Dursu nagibajo k rešitvi, ki bi vključevala neposredno povezavo z njihovimi strežniki. "Hkrati bi morala izbrana rešitev omogočiti, da bi (de)registracija posamezne blagajne potekala po spletu, saj z nekaj več kot 300 aktivnimi inšpektorji (de)registracija praktično ni mogoča," so povedali v Dursu. Dodali so, da bo morala, ko bo odločitev o sistemu davčnih blagajn, ki bo podlaga za pripravo zakonskih predpisov, sprejeta, sistem odobriti še evropska komisija, kar bo trajalo najverjetneje šest mesecev. To pomeni, da davčne blagajne skoraj zagotovo v letošnjem letu še ne bodo zaživele.

sebastjan.morozov@dnevnik.si