Tej predseduje prav Živčec-Kalanova, ki so ji člani zbornice pred meseci očitali netransparentnost pri sklenitvi posla s podjetjem z lastniki v Liechtensteinu. Pri tem je ključen podatek, da bi morala Mabra Inženiring denar Zdravstvenemu domu Izola vrniti že 9. decembra, a se to ni zgodilo, in da je Durs podjetju še isti dan zaradi neplačanega DDV blokiral oba transakcijska računa. "Gre za naložbo, s katero smo želeli oplemenititi tekoča prosta sredstva v lasti Zdravstvenega doma Izola, ki so vezana pri banki. Na podlagi na ta način vezanih sredstev dobimo večji donos in obresti (7,5 odstotka, op. a.). Denar je namenjen za krizne čase, na razpolago pa ga imamo v primeru nujnih izdatkov," je včeraj za Dnevnik pojasnila Gordana Živčec Kalan.

Nezakonit ali "le" negospodaren posel?

Kljub temu je omenjeno posojilo, s katerim naj bi bila zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja po naših podatkih seznanjena tudi državno tožilstvo in nadzorni odbor izolske občine kot ustanoviteljice javnega zavoda, najmanj sporno zaradi več razlogov. Prvo se nanaša na vprašanje, ali zdravstveni zavodi prosta denarna sredstva sploh lahko posojajo podjetjem v zasebni lasti. Zakon o javnih financah namreč omenja le deponiranje teh sredstev pri bankah in njihovo nalaganje v vrednostne papirje, pri čemer lahko ministrstvo za finance ali občinska uprava od zavoda pred tem zahtevata, da jima ta sredstva ponudi. Tega v Zdravstvenem domu Izola niso storili. "Odgovorna sem, da zavod dobi prihodke tudi na trgu. Gre za poslovne odločitve tekoče narave, o katerih ni treba obveščati sveta zavoda," nam je včeraj dejala Živčec-Kalanova.

"Eksplicitne prepovedi takšnega ravnanja v zakonu ni. Vsako izpostavljanje prekomernemu tveganju pri naložbah, ki niso bančni depoziti, pa bi lahko pomenilo negospodarno ravnanje," pa je menil podpredsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Prav s tveganostjo "naložbe" je povezana druga možna sporna razsežnost posla. Čeprav je Živčec-Kalanova včeraj poudarila, da lahko zdravstveni dom denar "kadar koli dobi nazaj", pa je to zaradi finančnih in likvidnostnih težav Mabre vedno manj verjetno.

150.000 evrov posojila podjetju z blokiranimi računi

Poleg tega, da ima podjetje že skoraj mesec dni blokirana računa, je imelo konec leta 2009 ob manj kot 600.000 evrih kapitala za več kot 35 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti pri državni NKBM. Na vprašanje, kaj bodo storili, če sredstev ne bodo dobili nazaj, je Živčec-Kalanova včeraj odgovorila, da "bodo unovčili zavarovanja". "Posel ni sporen, ker imamo vezavo dobro, celo trikrat zavarovano, Mabra pa nima težav z vračanjem," je še dodala.

Kljub temu je po javno dostopnih podatkih pod velikim vprašajem prav ustrezno zavarovanje posojila. Čeprav je to "pokrito" s hipoteko na enem od stanovanj v soseski Dunajski kristali, ki jo Mabra gradi ob severni ljubljanski obvoznici, je ljubljansko gradbeno podjetje omenjeno stanovanje že prodalo svojemu podizvajalcu, podjetju Latinos. To je storilo le dva tedna po tem, ko je od zdravstvenega doma prejelo posojilo. Vsaj po podatkih iz zemljiške knjige ima torej Zdravstveni dom Izola hipoteko za posojilo Mabri vpisano na stanovanju, ki ni več v lasti dolžnika. V tem primeru zdravstvenemu domu ne bi kaj pretirano pomagala tudi menica močno zadolžene Mabre.

Trikotnik povezav: Mabra-Borut Miklavčič-Izola

Tudi zato je na mestu vprašanje, ali se je Živčec-Kalanova za pomoč Mabri odločila zaradi poslovnih ali morebitnih osebnih povezav s podjetjem, ki je zdravniški zbornici lani prodalo prostore v soseski Dunajski kristali. Spomnimo, gre za projekt gradnje poslovnih in stanovanjskih prostorov, ki ga je tik pred izbruhom finančne krize začela financirati NKBM, o čemer smo obširneje v Dnevniku že poročali. Zadrego s prodajo poslovnih prostorov sta podjetju z lastniki iz liechtensteinskega nabiralnika pomagala rešiti prav zdravniška zbornica z Živčec-Kalanovo na čelu in nekdanji zdravstveni minister Borut Miklavčič. Ta je vladi predlagal zamenjavo dveh stavb v Dunajskih kristalih s palačo ob Tromostovju, kjer domuje Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), ki bi se po novem preselil na sever Ljubljane. Po nenavadnem dogajanju pri cenitvah palače IVZ naj bi po poročanju Financ selitev blokirala prav NKBM, ker na domnevno precenjeno palačo ne želi prenesti hipotek.

Trikotnik povezav med Mabro, Miklavčičem in Izolo je viden tudi iz zgodbe o gradnji tamkajšnje podzemne garaže. Nekdanji župan Tomislav Klokočovnik je namreč za investitorja v 18 milijonov evrov vrednem poslu izbral Mabro, pri čemer naj bi kot garancijo za dobro izvedbo del sprejel le menico zadolženega podjetja v višini 500.000 evrov. Aprila lani, le dan, preden je mandat zdravstvenega ministra nastopil Dorijan Marušič, pa je Miklavčič Klokočovniku podaljšal koncesijsko pogodbo za opravljanje kardiovaskularne kirurgije, čeprav se je pred tem odločil, da koncesij do sprejetja nove zakonodaje ne bo podeljeval.

Živčec-Kalanova je včeraj zanikala, da bi denar Mabri namenila zaradi osebnih poznanstev in zatrdila, da direktorico Mabre Nevenko Zekić pozna samo po službeni dolžnosti. Potrdila pa je, da pri posoji denarja Mabri ni imela nobenih pomislekov, ker naj bi imela z Mabro dobre izkušnje ob gradnji novega Domus Medica. Prav tako trdi, da ne ve, kdo so lastniki Mabre in da ta za izolsko pošto gradi garažno hišo. "Z Mabro smo imeli ves čas gradnje novega Domus Medica le eno pogodbo, brez aneksov. Objekt je bil zgrajen brez dodatnega plačila, kar je v zdravstvu velika redkost. Od izvajalcev smo celo dobili donacije," je poudarila Živčec-Kalanova.

poslovni@dnevnik.si