V Svetovni banki so danes pojasnili, da bodo kupci njenih 500 milijonov juanov (76 milijonov dolarjev oz. 57,36 milijona evrov) vrednih obveznic, z zapadlostjo čez dve leti, zlasti v Hongkongu locirane institucije in družbe ter bogati posamezniki. Denar, ki ga bo banka iztržila, bo šel v njen splošni sklad.
Kot so zapisali v Svetovni banki, želijo s to potezo "poglobiti trg in omogočiti vlagateljem, da bodo diverzificirali svoje valutne naložbe".
Peking je s prvo izdajo obveznic v juanih v Hongkongu septembra lani zbral šest milijard juanov (684,2 milijona evrov). Druga izdaja je sledila v decembru, z njo pa so sprva dobili pet milijard juanov, načrtujejo, da bodo prodali še za tri milijarde juanov obveznic, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Peking na ta način preizkuša možnost internacionalizacije svoje valute, saj išče načine, kako razširiti uporabo juana na mednarodnih trgih in ga postaviti ob bok dolarju in evru, pravijo analitiki.
Od lani lahko obveznice v juanih izdajo tuja podjetja. Obveznice, nominirane v juanih so z namenom financiranja dejavnosti na Kitajskem doslej izdale Asina Development Bank, Caterpillar in McDonald's, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Sicer pa je kitajski vladni ekonomist Ba Shusong danes dejal, da bo juan v prvem četrtletju tega leta odigral ključno vlogo v boju zoper naraščajočo inflacijo v državi. Dodal je, da bo letos precej več možnosti za prilagajanje oz. krepitev menjalnega tečaja juana, kot jih je bilo lani.
Močnejši juan bo po njegovih besedah zmanjšal stroške uvoza in podražil kitajski izvoz. To bi lahko omejilo povpraševanje po kitajskih izdelkih in zmanjšalo poplavo tujih valut na Kitajskem, ki pospešujejo inflacijo.
Med preostalimi ukrepi za boj proti inflaciji je Ba omenil dvig obrestnih mer in povečanje bančnih rezerv.
Kitajska je novembra zabeležila več kot petodstotno inflacijo, kar je največ v zadnjih dveh letih. Inflacija je poskočila predvsem na račun naraščajočih cen hrane.
