Luna je včeraj glede na kraj opazovanja med skoraj triurnim pojavom prekrila do 80 odstotkov Sončeve površine. V številnih mestih zahodne Evrope in Afrike se je Sončev mrk začel že ob sončnem vzhodu, v Sloveniji okoli 8. ure zjutraj, vrhunec pa je dosegel okoli 9.20.

Pojav je bil najbolje viden v Skandinaviji, zlasti na severu Švedske, kjer je ob 9.50 po srednjeevropskem času Luna navidezno prekrila štiri petine Sončeve površine. Na Bližnjem vzhodu je bila Sončeva površina prekrita polovično, nad Turčijo pa več kot 60-odstotno.

Delni Sončev mrk so včeraj zjutraj lahko opazovali tudi slovenski ljubitelji astronomije. V Mariboru sta organizirano opazovanje mrka pripravila Astronomsko društvo Orion in oddelek za geografijo filozofske fakultete.

V Mariboru se je delni Sončev mrk začel ob 8. uri, najvišja stopnja zakritosti pa je bila dosežena ob 9.21, ko je Luna zakrila kar 76 odstotkov Sončevega premera. Po besedah Igorja Žiberne iz Astronomskega društva Orion je jasno vreme omogočilo odlične razmere za organizirano opazovanje mrka skozi teleskope, opremljene z zaščitnimi filtri mylar, ki ne prepuščajo škodljivega sevanja.

"Tokratni mrk je zanimiv zaradi zelo visoke stopnje prekritosti sončevega premera, saj bomo morali na mrke s primerljivo magnitudo v tem delu Evrope čakati vse do leta 2026 oziroma 2030. Druga zanimivost je v tem, da ga nikjer na Zemlji ne bo mogoče videti kot popolnega, še najbolj se bo popolnosti približal na severu Švedske," je pojasnil Žiberna.

Dodal je, da so mrki za ljudi, predvsem pa astronome, zanimivi, ker gre za redek pojav, ob tem pa lahko neposredno opazujejo gibanje nebesnih teles. Tokrat je po njegovih besedah zanimiv tudi zato, ker se Sonce v zadnjem obdobju po nekaj letih minimalne aktivnosti znova prebuja, zato je bilo mogoče včeraj kot kuliso mrka opazovati tudi pege na Sončevi površini, ki predstavljajo njegova nekoliko hladnejša območja.

Popolni Sončev mrk bo v Sloveniji po njegovih besedah mogoče znova opazovati šele 3. septembra 2081, ko bo središče sence v 56 sekundah drselo prav prek vzhodnega dela Slovenije, in sicer z začetkom na območju Solčave, prek Velenja, Dobrne, severno od Celja, proti Rogaški Slatini do Rogatca.

Letos bodo vidni še trije delni Sončevi mrki, in sicer 1. junija, 1. julija in 25. novembra, vendar noben ne bo viden iz srednje Evrope. Nad Slovenijo bo naslednji delni Sončev mrk znova viden leta 2015.

Delni Sončev mrk nastopi, ko Luna stopi med Zemljo in Sonce, pri popolnem Sončevem mrku pa Sonce, Luna in Zemlja ležijo v premici. To se je nazadnje zgodilo 11. julija 2010 nad Južnim Pacifikom. Naslednji popolni Sončev mrk bo 13. novembra 2012 in bo viden nad Avstralijo, Novo Zelandijo, Južnim Pacifikom in Južno Ameriko.