Premier je v poslanci spomnil na svoje na državni proslavi konec lanskega leta izrečene želje glede premagovanja sedanje velike svetovne gospodarske krize, da bi lahko čim prej citiral Winstona Churchilla, ki je sredi druge svetovne vojne po hudih porazih zavezniških sil, a prvih močnih žarkih upanja zmage, dejal: "To še ni konec, to še ni niti začetek konca, toda, to je konec začetka".
Danes Pahor pravi, da ima razloge, da ponosno sporoči: "gospodarske krize še ni konec, to še ni niti začetek njenega konca, toda to je zagotovo konec njenega začetka". Slovenija je po njegovih besedah v letu 2009 preživela najhujši udarec recesije, v letu, ki mineva, pa je začela s počasnim, a gotovim gospodarskim in socialnim okrevanjem.
"V teh dveh letih krize smo z močnimi ukrepi socialne politike obdržali dovolj veliko stopnjo socialne povezanosti družbe. Že letos pa smo hkrati začeli sprejemati odločitve za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ker lahko le tako dolgoročno zagotovimo vzdržno rast blaginje vseh naših ljudi," je v poslanci poudaril predsednik vlade.
Slovenija je že začela sprejemati strukturne reforme, da se bomo srednjeročno in dolgoročno obdržali v valutni gospodarski in politični skupini razvojno najbolj dinamičnih evropskih držav, je dodal.
Pahor pravi, da so mnogi ukrepi, ki bodo zmanjševali strošek delovne sile, dinamizirali trg dela, zmanjševali strošek države, zagotovili vzdržnost pokojninske in zdravstvene blagajne, nepopularni. Toda v enaki meri so po njegovih besedah neizogibni, če želimo razvojno napredovati v skupno korist.
Napoveduje, da bo vlada vse te ukrepe pripravila in sprejela. "Skupaj s politično večino v parlamentu je zanje pripravljena in dolžna sprejeti vso odgovornost. Te odgovornosti pa ne želi prenašati na ljudi, razen kolikor bodo to sami želeli."
