Z zakonom želijo vplivati na prodajalce in jih finančno obremeniti ter doseči, da bi nakupovalne vrečke postale izjema in ne več pravilo. V predlogu zakona so odpadne vrečke razdeljene na tri kategorije glede na različno ceno proizvodnje posameznega tipa vrečk. Po tej kategorizaciji predlagajo tudi različno finančno obremenitev oz. okoljski prispevek za prodajalca, ki se lahko odloči, ali vrečk ne bo več prodajal oz. jih dajal brezplačno, ali pa bo morda raje ponujal trajne tekstilne vrečke.
Obračunani okoljski prispevek bo namenske narave. Poleg pokrivanja stroškov izvajanja tega zakona bo okoljski prispevek namenjen projektom, ki že potekajo v sklopu Eko sklada.
Predlagatelji so v predlog zakona vključili določilo, da v obdobju prvih treh let po sprejemu zakona vlada lahko določi, da se največ 50 odstotkov sredstev, pridobljenih z okoljskim prispevkom, nameni za sofinanciranje aplikativnih raziskovalnih projektov v dejavnosti proizvodnje vrečk z namenom zmanjševanja njenega vpliva na okolje. Poleg tega so predvideli enoletno prehodno obdobje po uveljavitvi zakona, v katerem bi tako proizvajalci vrečk kot tudi prodajalci lahko storili vse potrebno, da se pripravijo na uveljavitev zakona.
