Razmišljanje ob prispevku z gornjim naslovom v Dnevniku 21. decembra 2010.

Dosedanji rezultati aktivnosti KGZS s predsednikom Smrkoljem na čelu so pokazali, da zbornice take, kot je zdaj, ne potrebujemo. Že na začetku tekočega mandata pred dobrima dvema letoma smo kot prvo nalogo izpostavili povrnitev ugleda kmeta in kmetijstva. Od predsednika Smrkolja pa smo pričakovali, da se bo kot prvi kmet znal postaviti proti vladi in zakonodajni veji oblasti, še posebno zato, ker je že bil kmetijski minister in ve, kako se tem rečem streže. Skratka, zahtevali smo, da se nič o kmetu ne dela brez kmeta, pri čemer nas je predsednik spet pustil na cedilu. Že s tem, ko je na začetku mandata prelomil obljubo, si je zapravil ves moralni ugled, ki ga s svojimi nadaljnjimi dejanji še poglablja. Gasilske akcije s pritožbami po že sprejeti zakonodaji dokazujejo, da prvega kmeta država nima za resnega sogovornika.

Skratka, kmetijstvo v Sloveniji vidno peša. Samooskrba se drastično zmanjšuje pod kritično mejo. Uvoz mesa iz Argentine, sira iz Nove Zelandije, zelenjave iz Španije in Italije in krompirja iz Egipta vse bolj ogroža zdravo domačo pridelavo. Tudi ekološke problematike ob tako dolgih prevozih nihče ne izpostavi. Seveda navajam samo del problematike, za katero smo pričakovali, da se je bo lotil predsednik Smrkolj, pa od tega ni nič. Torej glede na trende slovenskega kmetijstva upravičeno zahtevam, da takšne zbornice ne potrebujemo. Druga možnost je popolna prenova zbornice, ki bi bila prilagojena današnjim potrebam kmetov. Tega pa se seveda vodstvo z vso vnemo otepa, saj je po njihovo zbornica dobra samo takšna, kot je zdaj, da bodo le oni ostali na vrhu.

Seveda so zdaj zagnali velik vik in krik okoli zmanjšanja obveznega prispevka zbornici. Menim, da je vsak evro, vložen v tako zbornico, stran vržen denar, saj se tam na račun kmeta pase kar nekaj izbrancev, ki imajo edino vizijo ostati tam čim dlje, ne meneč se za katastrofalno stanje v našem kmetijstvu. Kot v parlamentu se tudi v svetu zbornice vzpostavljajo lobiji, ki si želijo prevlado nad dogajanji, kar je seveda spet zelo slabo. Očitno je, da sta si ob določitvi višine zborničnega prispevka močno skočili v lase Vriskova Kmečka lista in pa Smrkoljevi privrženci, namesto da bi skupaj zastavili program, kako ustaviti oziroma obrniti trende slovenskega kmetijstva.

Prepričan sem, da bi bili kmetje pripravljeni plačati tudi znatno višji prispevek, vendar v urejeno in učinkovito zbornico, od katere bi tudi kmetje imeli koristi.

Lojze Podobnik kmet, Dobrava pri Stični