"Naziv prometej znanosti je eno tistih priznanj, ki je seglo globoko v mojo zavest. Je priznanje iz vrst ljudi, ki se dnevno srečujejo z izzivom učinkovite komunikacije pomena znanja, novih znanstvenih spoznanj, uvidov, povezav v svetu naravoslovja in družboslovja ter na meji med obema. Znanje je eden od ključnih vzvodov za širitev gostote zavesti, ki je nujna za preboj v novo obliko sobivanja. Zato me veseli, da so moja prizadevanja v tej smeri prepoznana tudi v akademsko-znanstveni sferi," je še polna vtisov povedala mag. Violeta Bulc.

Kako ocenjujete trenutno povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva ter kje vidite največje prepreke?

Vse več je poskusov za učinkovito povezovanje teh dveh svetov. To je dobro. Morda je eden ključnih izzivov v orodjih in načinih sodelovanja, ki niso ravno inovativna in se vlečejo še iz starih struktur... Kompetenčni centri, centri odličnosti in podobne strukture že kažejo zametke nečesa novega. Vendar je lahko vpeljava novih orodij in pristopov nevarna, če ljudje, ki jih upravljajo in uporabljajo, niso zanje ustrezno usposobljeni. Znanj za delovanje v mrežnih strukturah, vodenje mrežnih struktur, razvoj produktov in storitev v teh strukturah je malo, znanja, vezana na procese inoviranja, upravljanja modela deležnikov in sistematičnega komuniciranja inovativnosti, so še v povojih. Še veliko bo treba narediti za zavest posameznikov in struktur, da bodo prepoznali pomen tovrstnih znanj in jih vključili v svoj način dela.

Slaba tretjina slovenskih podjetij je inovativna, v RR se vlaga še vedno samo 1,5 odstotka BDP... Kako naprej, da ne bo Slovenija še bolj zaostajala?

V Sloveniji je bilo narejenih veliko dobrih korakov v smeri inovativne družbe. Za leto 2010 lahko trdim, da je prišlo do preboja v razumevanju razlike med inventivnostjo (realizacija ideje v praksi) in inovativnostjo (realizacija ideje v praksi in njena tržna manifestacija). Vendar so trenutno vse sile usmerjene v oblikovanje struktur. Pozabljamo pa, da lahko te strukture učinkovito spravi v življenje le človek. Do človeka pa se v sistemskem smislu obnašamo zelo neodgovorno. Ko bomo v Sloveniji v človeku prepoznali čudovito, enkratno in neponovljivo bitje, ki ima 100 odstotkov talentov, ko bomo spoznali, da je ključni izziv in priložnost v ustvarjanju pogojev, da se ti čudoviti talenti lahko razvijejo, potem bomo doživeli razcvet družbe. Moč je v uravnoteženem cikličnem razvijanju struktur in posameznika.

Leto 2010 končujete še z eno nagrado, saj ste pred dobrim tednom dni v imenu Vibacoma prevzeli priznanje feniks za izjemno kakovosten svetovalni projekt. To je za vas že četrti feniks. Kako ste sicer doživljali leto 2010, ki je bilo precej turbulentno?

Priznanje feniks je še eno od stanovskih priznanj, ki je pomemben delček v mozaiku družbene zavesti, še zlasti gospodarske. To je seveda v veliki meri priznanje naročnikom, ki nas spoštujejo, nam zaupajo in v konstruktivnem vzdušju vedno znova vstopajo v polje neznanega, novega, vznemirljivega. Prav na robu se vedno dogajajo zanimive reči. Z odprtostjo in učinkovitimi inovacijskimi procesi pa se rodijo tudi zaželeni poslovni rezultati. Še zlasti pa je to priznanje pomembno kot spodbujevalnik zaupanja domači svetovalni stroki, ki je, še zlasti v velikih sistemih, zelo redka.

Sicer pa je bilo leto 2010 zelo drugačno od vseh do sedaj. Gotovo je to leto, ki je uveljavilo proces etičnega čiščenja in ozaveščanja lastnega odnosa do sveta. To je leto, ki je vsakomur nastavilo ogledalo in ga izzvalo v najbolj intimnih odnosih do ljudi, partnerjev, strank, najbližjih, okolja. Spodbudilo je nastajanje novih modelov delovanja, soustvarjanja, povezovanja. Morda je ključno sporočilo, da se etičnost in trajnostni odnos splačata. Vse več je prebujenih in ozaveščenih strank, ki nagradijo tiste, ki sledijo ozaveščenim potrebam, z naklonjenostjo in uspehom.

Veseli me, da je Vibacom tako uspešno krmaril svojo barko, kot je bil vreden partner svojim strankam pri iskanju novih poti. Bilo je zahtevno leto, a hkrati dobra priprava na vse, kar prihaja.

Marca v Šentrupertu pripravljate konferenco InLoCo. Kaj je njen namen?

Lokalne skupnosti so še en zanemarjen element naše razvojne paradigme. Osebno vidim prav v lokalnih skupnostih največji potencial za celostni razvoj Slovenije. Teme, kot so lokalna samooskrba hrane, ki je v Sloveniji porazno nizka, energetska samooskrba, socialni kapital, mikropodjetništvo, socialno podjetništvo, so vse prevečkrat le okrasek v govorih politikov, resničnih rešitev pa močno primanjkuje. Zato se je gibanje InCo odločilo, da tem temam posveti posebno pozornost in jih čim učinkoviteje komunicira v širšo javnost. Konferenca bo 11. marca v Kulturnem domu občine Šentrupert.

Mesec dni pozneje bo tretje leto zapored stekla konferenca InCo. Kaj prinaša novega?

Konferenca InCo v aprilu bo prinesla nov preboj. To bo prva mednarodna konferenca InCo, s katero želimo povezati različne celine sveta na temo razvoja inovacijskega ekosistema, odprte družbe in soustvarjanja. Sledimo geslu "Bolj smo povezani, bolj smo svobodni" in verjamemo, da je to eden od pomembnih vzvodov za prehod "iz družbe znanja v družbo modrosti".

Kako ocenjujete medijsko prepoznavnost dobrih praks - kolikšen napredek je bil narejen v zadnjih letih?

Tu pa lahko samo rečem "kapo dol". Mediji so v zadnjih štirih letih naredili velik korak naprej v razumevanju in ozaveščanju koncepta inovativnosti in podjetništva kot vzvoda razvoja in odprte družbe. Lahko rečem, da je v Sloveniji prisotno inovacijsko novinarstvo. In to na visoki ravni. K temu so gotovo prispevale tudi nagrade gibanja InCo za inovacijsko novinarstvo in Sklad Republike Slovenije za štipendije in razvoj kadrov, ki že tretje leto omogoča šolanje slovenskih novinarjev na Univerzi Stanford v Kaliforniji, za področje inovacijskega novinarstva.

Opaža se tudi uravnoteženje med populističnimi prispevki in razvojno kritičnimi prispevki. To je dobro. Naslednji pomemben izziv za medije pa bo inovativnost v medijih samih. Glede na prepoznavne posameznike v različnih medijskih hišah verjamem, da bo tudi ta faza uspešna.

Katere ambicije nosi s seboj InCo in kaj trenutno najbolj potrebuje?

InCo je platforma za razvoj novih znanj in modrosti v odnosu do odprtih inovacijskih ekosistemov. Platforma za razvoj sodobnih poslovnih modelov in pristopov, storitev, zanimivih mrež. Gibanje InCo nima cilja. Vse, kar se zgodi, je prav. Ima pa močno poslanstvo: dvigovanje zavesti prostora. To pritegne vse tiste posameznike in organizacije, ki čutijo v tem poslanstvu tudi del sebe. Gibanje vsem svojim članom ponuja odprt prostor za pridobivanje novih pogledov, znanj, informacij, poslovnih priložnosti, ki pa jih vsakdo potem uresničuje v okviru svojih delovnih sredin. Morda bomo s svojim delovanjem prispevali tudi k soustvarjanju pogojev za razvoj sodobnega gospodarstva, politike in civilne družbe.