Pahor sicer pred torkovim glasovanjem o vetu na pokojninsko reformo v državnem svetu pričakuje, da bi lahko reforma med svetniki dobila soglasje, vlada pa še naprej ne zanemarja možnosti zahteve za ustavno presojo referenduma o pokojninski reformi, ki ga napovedujejo sindikati.

Če referendum bo, pa se bo treba po Pahorjevih besedah potruditi ljudem pojasniti, zakaj je kratko-, srednje- in dolgoročno pomembno, da reformi namenijo glas podpore.

Pahor upa, da bo javnost razumela, zakaj je tudi v evropskem kontekstu pomembno, da reforma uspe. Poudaril je namreč, da so ga evropski kolegi sami vprašali, kako je potekalo glasovanje o reformi v državnem zboru, in da je bil njihov odziv na novico o sprejetju zelo dober.

Pahor je sicer v izjavi za slovenske novinarje po koncu dvodnevnega vrha Evropske unije znova večkrat ponovil, da je Slovenija s svojimi prizadevanji za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, stabilizacijo dolga, brzdanje brezposelnosti in dolgoročno stabilizacijo javnih financ skozi sprejem pokojninske reforme med državami, ki se s krizo uspešno soočajo in tako na varni strani radarja, ki ločuje ranljive in stabilne članice območja evra.

Znova je tudi zatrdil, da bo treba v prihodnjem letu sprejeti korake za pospešitev gospodarske rasti, ki je predvsem zaradi težav gradbenega sektorja še vedno šibka, čeprav bi utegnila biti ob koncu letošnjega leta malenkost višja od pričakovanj.

V vsakem primeru pa Pahorja veseli dejstvo, da je večina zakonov iz slovenske izhodne strategije pod streho. Kot je pojasnil, mu je Barroso na lastno pobudo dejal, da je Slovenija med članicami unije po tem med najboljšimi ter da dela dobro in spodbudno.

Pahor: Evro je srce Evropske unije in je ključen za Slovenijo

Eno glavnih sporočil tokratnega vrha Evropske unije je, da je evro srce EU in da bo zagotavljanje njegove stabilnosti ključno vprašanje v naslednjih letih, je danes v Bruslju poudaril premier Borut Pahor. Za Slovenijo je po njegovih besedah ključno, da se območje evra ohrani, saj je močna in stabilna valuta bistvena za njen razvoj.

Kot je predsednik vlade dejal po koncu dvodnevnega zasedanja voditeljev držav in vlad EU, je evro Sloveniji pomagal, da je finančno in gospodarsko krizo preživela z manj pretresi, kot bi jih doživela, če ne bi bila članica območja skupne valute.

Stroški, ki jih ima Slovenija s pomočjo državam območja evra v dolžniških težavah, pa so po njegovem prepričanju upravičeni glede na gospodarske koristi in nižja tveganja, ki jih uživa s članstvom v denarni uniji.

Voditelji so se v luči javnofinančnih težav nekaterih članic evrskega območja in s tem povezano negotovostjo na finančnih trgih glede stabilnosti evra na tokratnem vrhu dogovorili o osnutku spremembe lizbonske pogodbe, potrebne za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti območja evra.

Ta se glasi: "Države članice, katerih valuta je evro, lahko medsebojno vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki se bo aktiviral, če bo to neizogibno za zavarovanje stabilnosti območja evra kot celote. Odobritev kakršne koli zahtevane finančne pomoči v okviru mehanizma bo pogojena s strogimi merili."

Kot je dejal Pahor, takšno besedilo ne izraža nobenih dodatnih vsebinskih poudarkov, ki jih ne bi v sredo potrdil državni zbor. Ob tem se je predsednik vlade poslancem zahvalil, da so mu podelili mandat za tokratno zasedanje Evropskega sveta.

Mehanizem bodo države območja evra sicer sprožile na podlagi medsebojnega dogovora, če bo ogrožena stabilnost območja kot celote, v njem pa bodo lahko na ad hoc podlagi sodelovale tudi članice EU, ki (še) niso prevzele skupne valute.

Evropski mehanizem za stabilnost bo temeljil na rešitvah obstoječega mehanizma za stabilnost evra, imenovanega evropski mehanizem za finančno stabilnost, iz katerega bo pomoč črpala Irska.

Kot je danes povedal Pahor, bodo podrobnosti o mehanizmu znane šele v poznejših fazah, saj so voditelji potrdili zgolj okvirne smernice. Za zdaj je po njegovih besedah predvideno, da naj bi obsegal 440 milijard evrov poroštev za zadolževanje posebne družbe za stabilnost evra, tako kot to velja za začasni mehanizem.

Sprememba pogodbe naj bi bila na ravni unije dokončno potrjena marca prihodnje leto, nato pa se začnejo postopki potrjevanja v državah članicah. Te bodo same odločile o načinu potrjevanja.

Kot je povedal Pahor, bo o parlamentarni večini za odločanje o spremembi pogodbe (absolutni ali dvotretjinski) presojal državni zbor, pričakuje pa, da bodo parlamentarne stranke o vprašanju, ki je nacionalnega pomena za Slovenijo, odločile s čim večjo stopnjo soglasja. V tej luči pričakuje dogovor z opozicijo, tako da Slovenija ne bi predstavljala težave ne samo uniji kot celoti, ampak tudi predvsem sebi.

Pahor je sicer z izkupičkom slovenskih pričakovanj glede dela Evropskega sveta v letošnjem letu zadovoljen, saj smo dosegli, kar smo želeli, medtem ko se tisto, česar smo se bali, ni zgodilo.

Slovenija zaenkrat ne podpira pobude za zmanjšanje sredstev v proračunu EU

Slovenija za zdaj ne podpira britansko-francosko-nemške pobude za zmanjšanje sredstev v prihodnjem večletnem proračunu Evropske unije, je danes v Bruslju povedal premier Borut Pahor. Če bi se našla rešitev, ki bi zagotavljala, da takšno zmanjšanje ne bi pomenilo krčenja kohezijskih sredstev, pa premier podpore tej pobudi ne izključuje.

Britanski premier David Cameron je danes v Bruslju povedal, da bodo z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyem v soboto objavili pismo, v katerem bodo opredelili cilje glede proračuna unije za leti 2012 in 2013 ter za naslednji večletni evropski proračun.

Cameron je poudaril, da je njegov namen postaviti trdna stališča za pogajanja o prihodnjem večletnem proračunu. "Želimo pravo omejitev proračuna," je poudaril. Voditeljska trojica predlaga zamrznitev prihodnjega večletnega proračuna unije na ravni leta 2013 in zviševanje le na podlagi stopnje inflacije.

Premier Pahor je danes povedal, da se je o tem pogovarjal z vsemi tremi voditelji, in poudaril, da "zelo na glas pove", da razume potrebo po zmanjševanju evropskega proračuna, vendar je za Slovenijo pomembno, da se ne krčijo sredstva, namenjena za kohezijo. "Dokler se to ne bi primerno uredilo v pismu, ga Slovenija ne bo podpisala," je poudaril.

Premier meni, da so možnosti, da se proračun omeji v kakšnih drugih postavkah. Sam je po oktobrskem vrhu menil, da bi morala unija varčevati s krčenjem svojega birokratskega aparata in zniževanjem plač svojim uradnikom. Premier dopušča tudi možnost, da se poveča nadzor nad porabo kohezijskih sredstev.

Ohranitev kohezijskih sredstev je po Pahorjevih besedah v nacionalnem interesu Slovenije, ki želi še naprej dobivati ta sredstva. Ob tem je premier spomnil, da je Slovenija v zgornji tretjini držav članic unije, ki najuspešneje črpajo sredstva iz sedanje sedemletne finančne perspektive.

Če bi v nadaljevanju pogovorov bil dosežen dogovor, ki bi zadovoljil slovenske interese glede finančne perspektive, pa po Pahorjevih besedah po posvetu z ministrskim zborom in odborom za evropske zadeve, ni izključeno, da bi Slovenija tako pismo podpisala.

Premier Pahor je ob tem še poudaril, da "voditelji velikih držav vedo, da je Slovenija med novimi državami članicami pripravljena podpreti tudi nekoliko zahtevnejša pisma, ki kličejo k ostrejši finančni disciplini Evropske unije". Na oktobrskem vrhu je Slovenija namreč podprla britansko pobudo za omejitev proračuna unije za prihodnje leto.

"Vendar pa imamo tudi mi svoje interese in jaz sem jih kot predsednik vlade dolžen zavarovati in to sem tudi storil," je sklenil premier.

Podpis pisma naj bi doslej poleg omenjenih treh velikih neto plačnic v evropski proračun zagotovila le še Finska.

Voditelji Evropske unije so sicer danes v sklepih pozdravili načrt Evropske komisije, da bo predloge za prihodnji večletni proračun unije pripravila do poletja prihodnje leto.