Zadrega s konkretnostmi
Vlada si vsaj načelno lahko predstavlja, da bo kultura v prihodnjih ciljih države zastopana tako, da ne bo zgolj stvar partikularnih interesov, pač pa bo razsežnost vsake druge dejavnosti, je potrdil premier, ki pa je priznal zadrego ob vprašanju o konkretnih ukrepih, ki naj bi do takega stanja pripeljali. Člane NSK je zato prosil, da mu v kratkem oblikujejo "sveženj praktičnih in pragmatičnih ukrepov vlade", ki bi pripeljali k želenim ciljem. Zavzel se je za to, da temeljnih kulturnih problemov - ti se pogosto tičejo tudi drugih resorjev, ne le ministrstva za kulturo - ne bi obravnavalo le pristojno ministrstvo, pač pa da bi te učinkoviteje reševala vlada oziroma po potrebi tudi druga ministrstva. NSK je predlog premierja sprejel in bo paket predlogov obravnaval na prvi januarski seji sveta. Predsednik sveta Miran Zupanič si je ob tem dovolil nekaj skepse, saj je NSK v preteklosti na vlado posredoval številne pobude, pa so mnogi od problemov, na katere so opozorili, še danes aktualni.
Neustrezno nizek cenzus
Člani sveta so se seznanili tudi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki uvaja predvsem novosti za samozaposlene v kulturi. Med temi je predviden nov način ugotavljanja cenzusa za pridobitev pravice do plačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, ki se bo po novem ugotavljal na podlagi povprečja prihodkov preteklih treh let. Dopolnjeni zakon predvideva še novost pri davčnem obračunu: odslej se v letni prihodek samozaposlenega ne bodo več vštevale morebitne delovne štipendije, nagrade in druge oblike priznanj za uspešno avtorsko delo. Položaj samozaposlenih se bo z novim zakonom izboljšal, zato so člani predlog soglasno podprli, odprli pa so nov problem. Ob razpravi je namreč članica sveta Meta Hočevar opozorila na zelo nizek letni cenzus (znaša okoli 20.000 evrov) za ugotavljanje upravičenosti do plačila prispevkov. Po njenem mnenju je to skromen znesek, če upoštevamo dejstvo, da imajo ustvarjalci večinoma visoko izobrazbo. Da je cenzus v resnici nizek, pa dokazujejo tudi študije, ki ugotavljajo, koliko več v primerjavi s samozaposlenim letno zasluži zaposleni v enakem poklicu ter na enaki stopnji poklicne usposobljenosti in uspešnosti. Ker višino cenzusa določa uredba o samozaposlenih in ne ZUJIK, so člani sklenili pozvati ministrstvo in vlado, da uredbo dopolnita in z dvigom cenzusa zagotovita primeren socialni položaj samozaposlenih v kulturi.
Udarec umetniškim gimnazijam
Svet se je seznanil tudi z ugovorom ministrstva za kulturo (MK) Državnemu izpitnemu centru (RIC), ki na predlog državne komisije za splošno maturo spreminja status predmetov s področja umetnosti na splošni maturi 2012. Sekretarka na ministrstvu Nataša Bucik je po preučitvi pravilnika za leto 2012 ugotovila, da ta slabša predvsem status predmeta umetnostna zgodovina, obenem pa položaj vseh umetnostnih predmetov, kot so glasba, sodobni ples, teorija in zgodovina drame in gledališče, likovna teorija ipd. Doslej so lahko dijaki izbirali - pri splošni maturi sta jim na voljo dva izbirna predmeta - neposredno med zgodovino ali umetnostno zgodovino, nadalje pa so lahko izbirali še med umetnostnimi predmeti. V letu 2012 in nadalje bodo v enotno kategorijo, iz katere bo lahko dijak izbral le en predmet, združeni naslednji predmeti: umetnostna zgodovina, ekonomija, likovna teorija, glasba, sodobni ples, mehanika, elektrotehnika, računalništvo, biotehnologija, informatika, materiali ter teorija in zgodovina drame in gledališče. Položaj bo s tem slabši predvsem za dijake umetniških gimnazij, je dejala Bucikova in svoje mnenje utemeljila z naslednjim primerom: dijak, ki je na primer na umetniški gimnaziji vpisan v program sodobnega plesa, bi moral imeti možnost, da na maturi izbere tako sodobni ples, ki je predmet njegovega zanimanja, kot umetnostno zgodovino, ki bi morala še naprej veljati za predmet splošne izobrazbe. Medtem bi lahko bila za bodočega oblikovalca idealna kombinacija izbirnih predmetov na primer računalništvo in likovna teorija, ki pa je novi pravilnik ne bo omogočal.
Ugovoru ministrstva in stroke so se pridružili tudi člani NSK, ki menijo, da RIC s tem omejuje različne možnosti splošne izobrazbe, v katero po mnenju vseh spada tudi izobrazba na področju kulture in umetnosti. Za nameček lahko ugotovimo, da je tako vrednotenje kulturne izobrazbe s strani državnega izpitnega centra v popolnem nasprotju z namero premierja Boruta Pahorja, ki se je včeraj zavzel za to, da vlada kulturo odločneje vključi v strateške razvojne načrte.
