Raziskovalci pravijo, da je predstavljanje najljubše hrane v mislih lahko nadomestilo za to, da jo dejansko pojemo, saj si s tem zmanjšamo željo po njej. Psihologi so dejali, da bi to lahko delovalo pri tistih, ki imajo neustavljive želje po določeni hrani.
Študija je pokazala, da so ljudje, ki so spet in spet razmišljali o procesu uživanja določene hrane, so si jo kasneje manj želeli. To pomeni, da več nečesa kot imamo, manj nagrajujoča se nam zdi ta stvar in je nočemo več tako zelo kot prej, čeprav je to nezaveden občutek.
Predstave o uživanju ob čokoladi postanejo nadomestek dejanje izkušnje, ključ do rezultatov pa je bil v ponavljanju.
Profesor klinične psihologije je študijo opisal kot „zelo zanimivo“ in kot nov pristop k temu, kako ljudem ustaviti velike želje po hrani. Pojasnil je, da se večina psiholoških študij osredotoča na „ironičen učinek procesa“, pri katerem ljudje, ki želijo hujšati, iz svojih misli le s težavo izbrišejo fantazije o nezdravi hrani.
To pa je ravno nasproten psihološki učinek. „Na ta postopek moramo gledati pri ljudeh, ki skušajo omejiti vnos takšne hrane. To so ponavadi ljudje, ki ne morejo nehati misliti na primer na čokolado. Dvomim, da bi se ta metoda tako dobro obrestovala pri njih,“ je zaključil.
