Kot primer so navedli sum, da naj bi bil zaradi poveljniške odgovornosti tudi podpredsednik hrvaške sabora Vladimir Šeks vpleten v vojne zločine leta 1991 v Osijeku.
Organizacija je v današnjem sporočilu pod naslovom "Za zidom molka", v katerem je analizirala postopke kaznovanja vojnih zločinov na Hrvaškem, zapisala, da javno izraženih sumov o vpletenosti Šeksa v kršitve mednarodnega prava niso nikoli preiskali.
O njegovi domnevni odgovornosti so poročali tudi hrvaški mediji v primeru sojenja nekdanjemu poveljniku obrambe Osijeka in nekdanjem poslancu HDZ Branimirju Glavašu. Ta je bil zaradi vojnih zločinov v Osijeku leta 1991 in 1992 obsojen na osem let zapora.
AI omenja tudi generala Davorja Domazeta-Loša v primeru vojnih zločinov v hrvaški vojaški akciji v Medaškem žepu leta 1993. Izpostavljajo še vlogo bivšega pomočnika notranjega ministra Tomislava Merčepa v več zločinih na različnih koncih Hrvaške med letoma 1991 in 1995.
Nevladna organizacija je izrazila zaskrbljenost zaradi "pomanjkanja politične volje in pravnega okvira za obravnavanje zločinov", ki po oceni AI niso v skladu z mednarodnimi določbami.
"Vojni zločini nimajo etnične pripadnosti. Imajo posledice ne glede na to, kdo je storilec. Storilci morajo biti kaznovani, ljudje morajo izvedeti resnico o dogodkih iz polpretekle zgodovine, ki so uničili številna življenja," je dejala programska direktorica AI za Evropo in Srednjo Azijo Nicola Duckworth. Kot je dodala, je na hrvaških oblasteh odgovornost, da v javnost pride resnica.
Strokovnjak AI za Hrvaško Marek Marczynski je poudaril, da je približno polovica od 700 primerov, ki obravnavajo vojne zločine in čakajo na postopek, povezanih z območjem Siska. Pozval je k nujni organizaciji posebnih oddelkov sodišč za vojne zločine.
Marczynski je še dejal, da so bili osumljenci v približno treh četrtinah vseh postopkov za vojne zločine na Hrvaškem med letoma 2005 in 2009 Srbi s Hrvaške.
