Glede na vlogo skupine Hypo pri kreditiranju propadlega menedžerskega odkupa Merkurja ni izključno, da si preostale banke, zlasti tiste, ki sploh niso financirale Merfina, ne bodo premislile in izstopile iz že dogovorjenega bančnega sindikata. To pa bi lahko ogrozilo reševanje nakelskega trgovca.
V drugih bankah ocenjujejo, da ne bi bilo higienično, da Hypo ne bi sodeloval pri reševanju Merkurja, za katerega bi moral prispevati manj kot pet milijonov evrov novega posojila. Banka Hypo je bila namreč največja financerka Merfina v lasti menedžerjev Merkurja, do katerega je bila v določenem obdobju izpostavljena celo za okoli 75 milijonov evrov. Sčasoma je svojo izpostavljenost zmanjšala na 38 milijonov evrov, kot je znano, pa so se banke, ki so financirale prevzem Merfina, poplačevale na račun izčrpavanja Merkurja. V lanskem letu je kot financerka Merfina slovensko Hypo Alpe Adria Bank zamenjala celovška Hypo Alpe Adria International, ta pa je kot prva od upnic Merfina v začetku oktobra zasegla delnice Merkurja, s katerim je Merfin zavaroval svoja posojila.
Poleg tega je Hypo tudi neposredno financiral menedžerje Merkurja kot družbenike Merfina, po neuradnih informacijah skupaj za okoli 15 milijonov evrov. Poleg posojil Merkurju, ki jih je v tem trenutku za slabih 40 milijonov evrov, je Hypo tudi njegov lizingodajalec. V njegovi lasti je 10 trgovskih centrov, ki jih daje v najem Merkurju in ki jih je nekdanja uprava Merkurja z Binetom Kordežem na čelu za določeno obdobje dala v najem podjetju HTC Dva. Tik pred vložitvijo predloga za stečaj HTC Dva je namreč Hypo Leasing kot glavni akter pri finančni konstrukciji menedžerskega odkupa Merkurja odstopil od lizinške pogodbe s HTC Dva za trgovske centre in jo podpisal neposredno z Merkurjem.
Hypo za sodelovanje pri likvidnostnem posojilu postavlja posebne pogoje, ki so neuresničljivi, na primer državna jamstva za zavarovanje posojila. Oklevanje banke Hypo pa sproža vrsto vprašanj. Glede na vlogo skupine Hypo kot financerke Merfina, menedžerjev in Merkurja, lizingodajalke in za razliko od večine ostalih bank celo lastnice Merkurja bi namreč pričakovali, da ji je najbolj v interesu, da bi Merkur rešila pred stečajem. Zato se zastavlja vprašanje, ali niso v ozadju drugačni interesi. Namreč, ali Hypo ne spodkopava reševanja Merkurja, ker ima dogovore z interesenti za nakup ali najem Merkurjevih trgovskih centrov. Potencialnih interesentov je veliko. Interes za vstop v Merkurjevo trgovsko mrežo je tako pred časom že izkazoval Mercator. Trgovska veriga Obi se po naših podatkih tudi zanima za nakup več trgovskih centrov v Sloveniji in na trgih jugovzhodne Evrope, ni pa skrivnost, da imajo širitvene interese tudi avstrijski tehnični trgovci, ki so že prisotni v Sloveniji. Ob tem ne gre spregledati, da je ravno Hypo lastnik desetih velikih trgovskih centrov.
Zlasti če bi Merkurjeva trgovska veriga končala v tuji lasti, ni težko napovedati, da bodo tuji lastniki njegove prodajne poti izkoristili zlasti za podporo svojemu gospodarstvu. Ob tem velja omeniti podatek, da ima prvih sto največjih Merkurjevih slovenskih dobaviteljev zaposlenih 22.000 ljudi, v povprečju z Merkurjem ustvarijo okoli deset odstotkov prihodkov, posamezni dobavitelji celo med 30 in 40 odstotkov prihodkov, Merkur pa zanje pomeni tudi edini prodajni kanal na tuje trge.
Spomnimo, da bi moral po načrtu finančnega prestrukturiranja Merkur pridobiti 40 milijonov evrov sindiciranega posojila za financiranje obratnih sredstev. Zaradi nekooperativnosti bank v tuji lasti so se uspeli dogovoriti zgolj za 35 milijonov evrov, zdaj pa je zaradi banke Hypo dogovorjenih le še 30 milijonov evrov. Po načrtu finančnega prestrukturiranja je zadnji rok za črpanje tega posojila 15. december, vendar je jasno, da se teh rokov ne bodo držali.
vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
