Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange se je danes popoldne pojavil na westminstrskemu sodišču, kjer je bil zaslišan. Sodnik je zavrnil plačilo varščine, zato Assange do 14. decembra ostaja v priporu. Assange in odvetniki so proti njegovi izročitvi Švedski.

Pred sodiščem v Londonu je Assange sporočil, da se bo boril proti izročitvi Švedski. Assange, ki trdi, da imajo obtožbe na njegov račun politično ozadje, naj bi se bal, da bi ga Švedska lahko prepustila naprej ZDA.

"Če kdo ne soglaša z izročitvijo na podlagi evropskega zapornega naloga, lahko traja mesece," je dejala švedska državna tožilka Marianne Ny. Ob tem je opozorila, da tudi še ni razrešeno vprašanje, kaj se bo zgodilo z zahtevo ZDA po izročitvi Assangea. Če bodo ZDA pristale na izročitev Švedski, bi lahko Assangea na švedskem ozemlju zaslišali že v desetih dneh, je še pojasnila švedska državna tožilka iz Göteborga.

Nyjeva je medtem zavrnila tudi Stephensove trditve, da ima Assangeov pregon politično ozadje.

Tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley pa je danes poudaril, da je v tem trenutku aretacija Assangea stvar Velike Britanije in Švedske, ameriška preiskava o nekdanjem hekerju pa je v teku.

"Mi preiskujemo zločin, kot ga razume ameriška zakonodaja. Predaja 250.000 zaupnih dokumentov s strani nekoga znotraj vlade nekomu zunaj vlade je zločin," je dejal Crowley. "Vodimo preiskavo in odgovorne bomo poklicali na odgovornost. Preiskava je še v teku," je dodal.

Gates: To je dobra novica

Na njegovo aretacijo se je medtem v Afganistanu danes odzval ameriški obrambni minister Robert Gates, poročajo tuje tiskovne agencije."To zame zveni kot dobra novica," je v odzivu na Assangeovo aretacijo dejal Gates, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Assangea so aretirali danes na podlagi švedskega zapornega naloga. Švedska namreč zahteva njegovo izročitev. Assangeovi odvetniki so medtem napovedali, da bodo izpodbijali izročitev. Niso pa razkrili, ali bo zaprosil za plačilo varščine. Nekateri britanski viri so ob tem ocenili, da je malo verjetno, da bi Assangeu odobrili varščino, na podlagi katere bi ga začasno izpustili na prostost, saj obstaja nevarnost, da bi Assange poskušal pobegniti iz države.

39-letni Assange se je danes predal londonski policiji, ki ga je aretirala. Dve Švedinji ustanovitelja WikiLeaksa obtožujeta posilstva in spolnega nadlegovanja v enem primeru, v drugem primeru pa naj bi šlo za spolno nadlegovanje in nasilje. Assange vse obtožbe na svoj račun zanika. Assangeov britanski odvetnik Mark Stephens je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pojasnil, da se obtožbe nanašajo na "spor zaradi sporazumnega, a nezaščitenega spolnega odnosa".

Visa ustavila nakazila za WikiLeaks

Ponudnik kartičnega poslovanja Visa pa je danes sporočil, da je prekinil vsa plačila za WikiLeaks, ki svoje delovanje financira s prostovoljnimi prispevki. Pred tem sta v minulih dneh to že storila MasterCard in PayPal. Že v ponedeljek so švicarske oblasti zaprle Assangeov nov švicarski račun.

Iz Nemčije pa danes poročajo o težavah največjega nemškega donatorja WikiLeaksa, fundacije Wau Holland. Fundacija naj bi doslej WikiLeaksu nakazala 750.000 evrov, pristojne oblasti pa so jim doslej poslale že drugi opomin, ker ni pravočasno poslala poslovnega poročila. Pri tem so pristojne oblasti po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočile, da opomin ni nikakor povezan z WikiLeaksom.

V skladu z nemško zakonodajo morajo ustanove in dobrodelni skladi najkasneje devet mesecev po koncu poslovnega leta predložiti poslovno poročilo. Če se to ne zgodi, pošljejo pristojne oblasti prvi opomin po šestih tednih, drugega pa po desetih tednih. Če tudi v temu primeru ustanova ali dobrodelni sklad poročila ne pošlje, imenujejo pristojne oblasti revizorja, ki izdela poročilo na stroške ustanove ali dobrodelnega sklada.

WikiLeaks: Ne bomo prenehali z delom!

Na aretacijo ustanovitelja WikiLeaska se je že odzval tiskovni predstavnik te nevladne medijske organizacije, ki je aretacijo označil za napad na medijsko svobodo in napovedal, da WikiLeaks ne bo prenehal z delom.