Kot so danes še sporočili iz urada predsednika republike, Türk tudi ocenjuje, da tovrstno dogovarjanje, če je do njega res prišlo, ni v skladu z načeli in interesi slovenske zunanje politike.

Kot izhaja iz ene od več kot 830 depeš, povezanih s Slovenijo, ki so objavljene na spletni strani WikiLeaks, naj bi premier Borut Pahor v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom konec lanskega leta povezal uspeh premestitve ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo s srečanjem z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Na sestanku so obravnavali tudi sodelovanje ameriškega podjetja Westinghouse pri načrtovani gradnji drugega bloka slovenske jedrske elektrarne. Pahor naj bi izrazil pripravljenost, da ZDA nadgradijo in nadomestijo elektrarno v Krškem, pri čemer ima interes Westinghouse, čeprav naj bi obstajala močna konkurenčna ponudba iz Francije.

Janša pričakuje obtožni predlog proti Pahorju

Prvak SDS Janez Janša pričakuje, da bo tožilka Branka Zobec Hrastar nemudoma spisala obtožni predlog proti premieru Borutu Pahorju. Iz depeše, ki jo je objavil Wikileaks, po njegovem mnenju namreč izhaja, da se je Pahor na znanem kraju, znanega dne, na ugotovljen način dogovarjal o podkupovanju, oziroma je dal obljubo podkupnine konkretni osebi.

"Ker zna omenjena tožilka spisati obtožni predlog na podlagi neugotovljenega načina, neugotovljenega dne in neugotovljenega kraja, bo to zdaj zanjo prav lahko delo," je na spletni strani zapisal Janša. Zobec Hrastarjeva je proti Janši spisala obtožni predlog v aferi Patria.

"Jasno izražen politični interes, ki bo prizadel krive in nedolžne"

Janša dodaja, da njegovo načelno stališče glede objave tajnih diplomatskih depeš ostaja enako, kot je bilo leta 2008, ko so mediji objavili depešo s slovenskega veleposlaništva v Washingtonu. "Mislim, da je to neprimerno ravnanje, ki povzroči škodo tudi tistim, ki niso z ničemer vpleteni v te zadeve in je v ozadju vedno nek politični interes. Tudi pri zadnji zadevi, ko se objavljajo depeše Washingtona, gre za jasno izražen politični interes, ki bo prizadel krive in nedolžne," je menil Janša ob objavi okoli 250.000 zaupnih diplomatskih depeš na spletni strani Wikileaks.

Janšo zanima, kako se bodo tisti, ki so pozdravili objavo Washingtonske depeše pred dvema letoma, danes odzvali na podobno zadevo, ki po njegovem dokazuje, da ima palica vedno dva konca. "Kaj so pisali tuji diplomati o pogovorih z nami oziroma z vladnimi predstavniki v našem mandatu, ne morem vedeti. Lahko pa zagotavljam, da nekih trgovanj v smislu, kot lahko preberemo v tej depeši, v času našega mandata ni bilo," poudarja prvak SDS.

Janša dodaja, da so v mandatu njegove vlade dobili termine za srečanje s takratnim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem brez posebnih problemov, na podlagi vabila. Poleg tega Janša ni le sam obiskal ameriškega predsednika, ampak je tudi Bush obiskal Slovenijo, še piše na spletni strani SDS.

"Kje vse drugje Pahor še ni bil iskren?"

Prvak SLS Radovan Žerjav pa je v sporočilu za javnost izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega barantanja premiera Pahorja z ZDA glede zapornikov iz Guantanama. "Če je predsednik vlade sposoben potvarjati resnico pri taki zadevi ne da bi trenil z očmi, kje vse še potem lahko ni iskren," se sprašuje Žerjav.

"To so stvari, ki bi nas morale kot državljane še precej bolj skrbeti kot trenutna huda nerodnost predsednika vlade na mednarodni politični sceni, za katero lahko le upamo, da ni preračunljiva vsakdanja praksa," opozarja Žerjav.

Izrazil je tudi zaskrbljenost, da ni morda Pahor tudi zgodbo z arbitražnim sporazumom o meji s Hrvaško izpeljal zgolj za pridobitev možnosti "nekajminutnega pogovora ob kavici s predsednikom ZDA". "Glede na vse, kar zdaj prihaja v javnost, se v SLS ne bi čudili, če bi bil Pahor pripravljen zamenjati tudi prost dostop Slovenije do odprtega morja za kratek klepet z (Barackom) Obamo," še dodaja Žerjav.

Tudi v LDS so se danes odzvali na objavo ameriških diplomatskih depeš in hkrati tudi na odziv predsednika SDS Janše v zvezi s tem. "Ob objavi depeš nas mora zaskrbeti, kako v resnici delujejo mehanizmi diplomacije in tudi, kako lahko takšne depeše pridejo v javnost. Enako pa nas mora zaskrbeti odziv prvaka opozicije, ki se je nemudoma postavil v vlogo generalnega državnega tožilca in kar konkretnemu tožilcu odredil, koga naj obdolži katerega kaznivega dejanja. Očitno stari vzorci razmišljanja in ravnanja ohrabljeni s porastom javnomnenjske podpore pri Janezu Janši že bijejo na plano," je v sporočilu za javnost napisala predsednica LDS Katarina Kresal.

V zunajparlamentarni Novi Sloveniji (NSi) izražajo zaskrbljenost nad zadnjimi odkritji spletne strani WikiLeaks, ki med drugim razkriva način komunikacije in vladanja predsednika vlade Pahorja. Če je vsebina depeše, ki v skladu z diplomatsko prakso sicer ni namenjena javnosti in bi morala ostati v diplomatskih krogih, resnična in je premier konec lanskega leta v pogovoru s predstavnikom ameriškega veleposlaništva v Ljubljani morebitno premestitev ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo povezal s svojim obiskom v Beli hiši, mora za to prevzeti osebno odgovornost. Vsebina depeše namreč predstavlja grob prekršek ustavnopravnih in etičnih norm, poudarjajo v NSi.

Komisija za preprečevanje korupcije se bo ukvarjala z depešo

Komisija za preprečevanje korupcije je danes napovedala, da bo na lastno pobudo preučila primer z ameriško diplomatsko depešo, ki razkriva vsebino pogovora premiera Boruta Pahorja z odpravnikom poslov na ameriškem veleposlaništvu.

Komisija za preprečevanje korupcije v sporočilu poudarja, da se do konkretnega primera v tej fazi še ne more opredeljevati, ker ne želi prejudicirati svoje končne odločitve v zadevi. Po mnenju komisije primer objave depeš in njihova vsebina izpostavlja pomembno sistemsko vprašanje dopustnih mej sicer legitimnega političnega dogovarjanja v odnosu do zakonsko predpisanih postopkov ter transparentne in zakonite porabe javnih sredstev.

Iz depeše, ki jo je razkrila spletna stran Wikileaks, objavil pa španski časnik El Pais, izhaja, da naj bi Pahor v pogovoru z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Fredenom konec lanskega leta povezal morebitno premestitev ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo s srečanjem z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.