Podjetje upa, da bo lahko pri podvigu uporabilo robote na daljinsko upravljanje, ki bi jih s plovila poslali na Luno, da bi zbrali vzorce in raziskali kotlino South Pole-Aitken basin, enega najstarejših kraterjev v našem sončnem sistemu.
Najbolj oddaljeni del Lune je namreč neprestano obrnjen stran od nas, zaradi česar lahko v najbolj primeru vidimo le petino tega predela. Površino je prvič leta 1959 fotografirala sovjetska sonda Luna 3, devet let kasneje je sledila odprava Apolla 8, od takrat pa kakšnih odmevnejših odprav ni bilo.
Astronavt odprave Apollo 8, William Anders, je temačno stran Lune opisal tako: „“Zadnja stran je videti kot kup peska, v katerem so se že nekaj časa igrali moji otroci. So kupi peska, brez definicije, le veliko kupčkov in še več lukenj.“
Hkrati pa upajo, da jim bo ta odprava služila tudi kot testiranje za morebitno misijo na Mars, saj jim bo šestmesečni „izlet“ opreme in astronavtov povedal, ali so sposobni preživeti tako dolgo popotovanje v vesolje. Strokovnjaki se bodo osredotočali na vzdržljivost astronavtov, hkrati pa bodo pazili tudi na njihovo duševno stanje in zmožnost prenašanja tega, da so tako dolgo in tako daleč stran od doma (in domačega planeta).
Nasa je v preteklosti že predvidevala, da bi za zaključitev povratne odprave na Mars potrebovali leto dni, s čimer bi nekaj mesecev porabili za nabiranje vzorcev. Da lahko na Mars uspešno pošljejo odpravo, pa morata biti Zemlja in Rdeči planet v pravilnih položajih v orbiti, kaj takšnega pa se pripeti vsakih 25 mesecev.
