Misija Evropske komisije, ECB in IMF je v irsko prestolnico prispela v četrtek, a po navedbah vodje direktorata za zunanje odnose pri IMF Caroline Atkinson so se uradni pogovori začeli danes. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Atkinsonova je namen misije, v kateri naj bi sodelovalo 30 strokovnjakov iz omenjenih treh ustanov, proučiti ukrepe, ki bi lahko zagotovili finančno stabilnost, obenem pa se z irskimi oblastmi pogovarjajo tudi o nadaljnjih varčevalnih načrtih, ki jih pripravljajo v Dublinu. Irska naj bi v kratkem namreč sprejela nov varčevalni program, s katerim naj bi do leta 2014 privarčevala 15 milijard evrov.

Kot danes poročajo irski mediji, naj bi pogovori tekli tudi v smeri zmanjšanja obsega irskih bank, pri čemer naj bi EU in IMF ob odprodaji naložb služila kot poroka. Po besdah Reglinga, prvega moža posebne družbe, ki so jo za izvajanje mehaniozma za stabilnost evra ostanovile članice evrskega območja in se bo v njihovem imenu zadolževala na finančnih trgih, bo misija na zelenem otoku ostala približno dva tedna.

Če bo nato Irska zaprosila za sprožitev mehanizma, pa je tako ali tako še vedno soglasje finančnih ministrov ostalih držav z evrom. v primeru takega scenarija potrebuje družba po njegovih ocenah od pet do osem dni, da na trgih pridobi potrebna sredstva. Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je v četrtek sicer ocenil, da se bodo pogovori med irskimi oblastmi in predstavniki komisije, ECB in IMF zaključili s ponudbo precej obsežne pomoči evroskupine in IMF. Po njegovih besedah je govora o desetinah milijardah evrov.

Med 40 in 100 milijardami evrov pomoči?

V irskih medijih se najpogosteje omenjajo vsote med 40 in 100 milijardami evrov, s čimer bi bila pomoč Irski manjša od tiste, ki jo je letos spomladi evroskupina skupaj z IMF sprejela za Grčijo. V primeru te južnoevropske prezadolžene države gre namreč za mehanizem v skupni višini 110 milijard evrov. Na Irskem so bili do pomoči partneric iz evrskega območja sprva zadržani, v zadnjih dneh pa so se njihovi pogledi omilili. Irske oblasti se sicer po besedah finančnega ministra Briana Lenihana zavzemajo za odprtje kreditne linije, s čimer bi Irska dokazale trgom, da nima problema z likvidnostjo in da ima dovolj rezerv.

Tudi viri pri EU so v sredo po zasedanju finančnih ministrov EU poudarjali, da ideja ni v tem, da se da posojilo, temveč naj bi šlo za "stand-by aranžmaje". V vsakem primeru pa je finančna podpora evroskupine po besedah, vezana na "drastične pogoje".

"Irska vlada ni navdušena nad zamislijo o prošnji za pomoč. To je razumljivo, saj je mehanizem za stabilnost evra zasnovan tako, da so njegovi stroški tako visoki, da države od takega koraka odvračajo, obenem pa so pogoji, ki se zahtevajo v zameno, drastični," je Regling povedal v pogovoru za današnjo izdajo časnika Le Monde. Podobno ostro pogojevana so posojila IMF. "V tej luči ni lahko vladam pristati na to, da iz rok izpustijo del ekonomske politike in pristanejo pod delnim nadzorom Bruslja oz. Washingotna," je še pripomnil.

Odpor proti prošnji za pomoč

Prav to je glavni razlog za odpor proti prošnji za pomoč, ki ga je zaznati v irski javnosti. Naslovnice irskih medijev so tako polne grozečih naslovo o izgubi gospodarske suverenosti tega nekdanjega keltskega tigra, ki pa je zaradi finančnih špekulacij in nepremičninskega balona pristal v zelo resnih javnofinančnih težavah, njegov bančni sistem pa na robu propada.

Na Irskem se še posebej bojijo, da bo eden od pogojev za pomoč zahteva po dvigu davka na prihodke podjetij, ki je z 12,5 odstotka daleč najnižji v območju evra in predstavlja po mnenju velikih držav, kot sta Francija in Nemčija, nelojalno davčno konkurenco. Iz Pariza, Berlina in tudi Bruslja so zahteve po dvigu davka že prišle, a v Dublinu jih zaenkrat zavračajo.