Zidar je zatrdil, da je imel in ima še danes SCT celoten komplet referenc za gradnjo avtocest, zato je bil ob začetku izvajanja avtocestnega programa tudi edini usposobljen za gradnjo in je nasprotoval delitvi del po zmogljivosti. Nekatera podjetja do takrat, tako Zidar, namreč niso zgradila niti enega centimetra avtoceste. Da pa so se dela razdelila tudi med druge slovenske gradbenike, pa so morali celotno gradbeno operativo dimenzionirati. O tem se je govorilo na rednih mesečih sestankih na Darsu.

Zidar ob tem zavrača, da je šlo pri tem za kakršnakoli kartelna dogovarjanja med slovenskimi gradbenimi podjetji. "Nam se takrat še sanjalo ni, kaj so kartelni dogovori, tega se nobena firma ni šla. Šlo je za to, kako se organizirati doma in biti konkurenčnejši v bitki s tujci," je pojasnil Zidar.

Zidar le z bežnim spominom o zemonskem sporazumu

Sestanka na Zemonu, na katerem naj bi slovenski gradbinci oblikovali t.i. zemonski sporazum, se Zidar ne spomni dobro, saj je bilo sestankov med gradbinci veliko. "Ni šlo za uradne sestanke, mi smo se po gradbinsko sestajali. Imeli smo likofe, sedli smo, kaj pojedli in popili, tolkli drug čez drugega, se včasih skoraj tudi stepli," je pojasnjeval Zidar in dodal, da so se poleg Zemona sestajali še marsikje, "nobena gostilna ni bila prikrajšana".

Zidar tudi ni znal odgovoriti na vprašanje, kdo vse je bil prisoten na Zemonu. "Še sam ne vem, če sem bil takrat tam. Kdo je bil potem na likofu, ne vem, jih nisem štel. Bolj bi se vprašal, kdo ni bil tam," je dejal Zidar. Dodal je, da sam nima nobenega sporazuma.

Zidar prav tako ne ve nič o koordinatorjih, ki naj bi jih predvideval zemonski sporazum. Sestanki so bili vsak mesec na Darsu - vodil jih je takratni predsednik uprave Darsa Jože Brodnik -, kjer so gradbinci poročali o planu, dejanskemu stanju in razlogih za morebitno odstopanje od plana. "Šlo je za redne mesečne sestanke, ne pa za koordinacijo, šlo je za izvajanje avtocestnega programa, ne vodenje sporazuma. Pri tem gre za strokovno delo na nivoju," je zatrdil Zidar.

Prvi mož SCT je tudi zavrnil kakršnokoli delitev gradbincev na veliko in malo koalicijo. "Ne govorimo o nobeni koaliciji, saj nismo politika. Gre za operativo," je poudaril. Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Rada Likarja (SDS), ali je bil z zemonskim sporazum imenovan za arbitra v primeru spora med gradbinci, pa je odgovoril, da ni niti vodil niti spremljal nobene arbitraže.

Na vprašanje, ali je bil v zemonski sporazum vključen tudi Vegrad, je bil Zidar jasen: "Kar se tiče Vegrada, ne bom komentiral, ker imam o Vegradu svoje mnenje." Zidar prav tako ni odgovarjal na vprašanja, ki se tičejo tekočih postopkov na uradu za varstvo konkurence in na sodišču.

Sestanka leta 2004 pri takratnemu predsedniku vlade Antonu Ropu, na katerem naj bi ta od gradbenikov zahteval predložitev računov za izvedena dela in tako prikazal čim večjo gospodarsko rast v tekočem letu, se Zidar ne spomni. Na vprašanje, ali je pri gradnji mostu čez Muro SCT res oddal skupno ponudbo z italijanskim Grassetom, pa je Zidar odgovoril: "Iz preprostega razloga gojim posebno ljubezen do Italijanov. Rojen sem leta 1938 in leta 1942 so Italijani zajeli našo hišo in ubili mojega strica. To se pravi, da imam izredno veliko afiniteto do njih. S tem sem vse povedal."

Tudi sicer je do del, ki so jih v okviru avtocestnega programa izvedli Italijani, Zidar zelo kritičen. Spomnil je, da je moral SCT končati dela na Vranskem, ki so jih začeli Italijani, prav tako pa je moral po njegovih besedah SCT hrapavljati trojanske predore, ki so jih gradili Italijani.

Črnigoj: Nikoli nisem podpisal zemonskega sporazuma

Generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj je danes na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ za gradnjo avtocest zatrdil, da ni nikoli podpisal t.i. zemonskega sporazuma in ga ne pozna. Primorje po njegovih besedah ni pristopilo k nobenemu sporazumu, je pa pri gradnji avtocest sodelovalo v skupnih nastopih (joint venture).

Kot je pojasnil Črnigoj, so se slovenska gradbena podjetja po začetku izvajanja avtocestnega programa borila za pridobitev del in zato koristila vse dovoljene možnosti, da bi dela pridobili. "Uporabljali smo skupne nastope. Če se ne bi tako organizirali, bi v Sloveniji harali tujci," je zatrdil Črnigoj.

Primorje po Črnigojevih zagotovilih ni pristopilo k nobenemu sporazumu pri gradnji avtocest, iz katerega bi "sijalo" kakšno kartelno dogovarjanje, je bilo pa veliko skupnih nastopov. Črnigoj je, kot je pojasnil, o zemonskem sporazumu slišal iz medijev, prav tako ne ve ničesar o vlogi države pri sporazumu.

Na vprašanje predsednika preiskovalne komisije Rada Likarja (SDS), ali se je leta 2004 skupaj s prvim možem SCT Ivanom Zidarjem udeležil sestanka pri takratnemu predsedniku vlade Antonu Ropu, na njem pa naj bi Rop s ciljem prikazati čim večjo gospodarsko rast izvajalce pozval k čimprejšnji predložitvi računov za izvedena dela, je Črnigoj odgovoril nikalno, prav tako vlada gradbincev po njegovih besedah nikoli ni opozarjala na predložitev računov.

Sestankov na vladi se je Črnigoj, kot je pojasnil, sicer večkrat udeležil, in sicer tudi v vlogi predsednika združenja gradbincev, teme pa so bili aktualni problemi v gradbeništvu.

Črnigoj se podrobnosti o skupnih nastopih pri konkretnih projektih ni spomnil, saj, kot je pojasnil, jih je bilo ogromno. Zagotovil pa je, da pri skupnih nastopih ni bilo nič takega, kar bi lahko bilo narobe.

Na številna Likarjeva vprašanja o zemonskem sporazumu Črnigoj ni odgovarjal, saj ga, kot je zatrdil, ni podpisal. Črnigojeva pravna zastopnica pa je članom komisije dodatno pojasnila, da dokument nima statusa pravno veljavnega dokumenta, poleg tega pa lahko priča v skladu z zakonom o parlamentarni komisiji odgovore na vprašanja tudi zavrne, če bi odgovori lahko njo ali družbo spravili v neugoden položaj.

"Že zgolj iz razloga, da je zoper Primorje uveden postopek urada za varstvo konkurence, ne bomo odgovarjali na ta vprašanja. Še pomembnejši razlog pa je, da je sporazum neobstoječ," je poudarila Črnigojeva pravna zastopnica.