Država bi morala v čim večji meri, kjer je le možno, pritegniti tudi zasebna sredstva in se umakniti iz vsakodnevnega upravljanja državnih podjetij, pravi Hrovatinova. Poudarja, da so cene delnic sicer padle, a nekatere dejavnosti so še vedno propulzivne, imajo akumuliran denar in bi zanje bil interes tujih podjetij.
"Ena takih je zagotovo energetika. V tej panogi gre Slovenija zdaj v eno največjih investicij doslej, in to v celoti z državnimi sredstvi, po možnosti še z državnim poroštvom, v kolikor bo državni zbor to odobril. Če naj bi v energetiki imeli neke donosne investicije, če imamo odprt energetski trg - to je bil tudi namen EU pri liberalizaciji energetskega trga - zakaj potem ne privabimo zasebnih investitorjev pri novih naložbah," meni Hrovatinova.
Slovenija je po njenih besedah zamudila tudi priložnosti javno-zasebnega partnerstva na primer za izgradnjo infrastrukture, kot so avtoceste, in je za te projekte dajala ogromno državnih poroštev. Opozarja, da ta poroštva sicer niso direktno javni dolg, lahko pa se zgodi, da zapadejo in postanejo del javnega dolga, če Dars ne bo sposoben odplačevati in bo država morala jamčiti zanje. Državo bi morali na teh področjih razbremeniti.
Opozarja tudi na (ne)učinkovitost slovenskih javnih podjetij. "Ko smo delali primerjave recimo za distribucijo plina in elektrike, kjer imamo pretežno javna podjetja, se je pokazalo, da so naša javna podjetja manj učinkovita kot tuja. Pokazalo se je tudi, da so zasebna podjetja učinkovitejša, ne sicer občutno, a nekoliko učinkovitejša od javnih podjetij," navaja predavateljica.
Izpostavila je še slabosti v nagrajevanju predvsem uprav v podjetjih v lasti države, kjer so se izplačevale nagrade in drugi prejemki, čeprav podjetja niso poslovala dobro. Prav zato pozdravlja zakon o korporativnem upravljanju javnih podjetij, ki je pri nas v pripravi. Nagrajevanje managerjev bi po njenem prepričanju morali vezati na doseganje rezultatov.
