"Celotna razprava o pokojninski reformi v resnici pomeni razpravo o družbi, o kulturi, o tem, kaj ljudje potrebujejo", opozarja Boot, ki je na ljubljanski Ekonomski fakulteti oktobra gostoval s predavanjem o pokojninskem sistemu na Nizozemskem.

"Zakaj so šli v Franciji na cesto? Ker želijo ohraniti francoski način življenja, karkoli že to pomeni," je dejal. "Celotno vprašanje pokojninskega sistema je povezano z vprašanjem načina življenja."

Vlade bi morale bo njegovem mnenju jasno sporočiti, da želijo zagotoviti pravičen sistem in da bo ta omogočil osebne odločitve, s katerimi posameznik hkrati prevzame odgovornost za višino svoje pokojnine. "Če se upokojiš kasneje, dobiš več. Če se upokojiš prej, dobiš manj. To je pošten sistem," pravi.

"Toda vlada mora to državljanom sporočiti na ustrezen način. Neprimerno je reči: Mi imamo prav, ker je tako vedno bilo. Če pristopi na takšen način, ni prepričljiva," opozarja.

Kot poudarja, mora torej prepričati ljudi, da je pravičen sistem tisti sistem, v katerem državljani prevzamejo odgovornost za svoje lastne odločitve. "Za to pa je potreben čas," dodaja.

Delavci na težkih delovnih mestih najverjetneje ne morejo delati dlje, to pa pomeni, da je treba hkrati z zviševanjem starostne meje za upokojitev ustrezno prilagajati delovna mesta starejšim. "Nekaterih del ni možno opravljati 40 let, zato je treba delavcem na takšnih delovnih mestih delo olajšati oz. zagotoviti, da bodo lahko opravljali lažje delo in tako zmogli izpolniti upokojitvene pogoje."

Zanje je treba po Bootovih besedah oblikovati karierni načrt. "Samo reči, da delamo na težkih delovnih mestih in se moramo zato brez odbitkov upokojiti prej, ni dovolj," meni. "Kaj pomeni težko delo? Ali to pomeni nositi težka bremena 40 let? Ali morda 40 let v razredu pred šolsko tablo?"

Opredelitev težkega dela po njegovem mnenju ne bo nikoli zadovoljiva. "Težka dela v prihodnosti bodo drugačna od težkih del danes," pravi. "Delovno mesto posameznika je treba na njegovi poklicni poti prilagajati," je poudaril. "Ali kdo zamenja službo po 50. letu? Najverjetneje nihče."

Sicer pa v nobeni državi še niso našli zadovoljivega odgovora na vprašanje, kako narediti delovno okolje prijetno, da se delavke in delavci v njem počutijo dobro, da delajo z veseljem in da jih ni treba siliti k ostajanju v zaposlitvi, pravi Boot.

"V Sloveniji imate delovnopravno zakonodajo, ki v splošnem ureja problematiko. Zelo specifično pa je vprašanje, kako naj začne delovati trg delovne sile delavcev, starejših od 50 let. Pri teh letih namreč danes nihče ne menja službe," je dejal.

Ko pa se spremeni sistem, v katerem morajo ljudje po novem delati npr. do 67. leta, mora takšen trg delovne sile delovati, pravi. "V takšnem sistemu ni mogoče pričakovati, da starejši od 50 let ne bi menjali službe," poudarja. Ob tem dodaja: "Tako je v resnici treba spremeniti način razmišljanja v družbi."

"Lahko spodbudite državljane, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve, lahko zahtevate od delodajalcev, da ne diskriminirajo starejših delavcev. Vendar je na koncu način razmišljanja tisti, ki ga je treba spremeniti," je pojasnil.

Tu se po njegovem mnenju tudi skriva odgovor na vprašanje, zakaj spreminjanje tovrstne zakonodaje potrebuje daljši čas. "Na Nizozemskem bo prehodno obdobje za upokojevanje s 60 na 66 let starosti trajalo 10 let, potem pa še naslednjih pet let, da pridemo na 67 let. Pri tem pa upamo, da se bo način razmišljanja ljudi v tem času spremenil," je povedal.

"Čez deset let bo tu nova generacija, razmišljala bo drugače. Ne bodo se želeli upokojiti pri 65. letu, temveč bodo hoteli imeti glede časa upokojitve odprto možnost. To bo nova generacija, ki bo, upajmo, razmišljala drugače," je sklenil profesor na amsterdamski univerzi.

Nizozemski pokojninski sistem, sestavljen iz prvega, drugega in tretjega stebra, je po nekaterih ocenah med najuspešnejšimi na svetu. Vendar vseskozi iščejo odgovore na izzive, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo.