Leta 2008 je prag revščine znašal 6535 evrov, a se je po začasnih podatkih Sursa zvišal. Znižala pa se je stopnja tveganja revščine, in sicer z 12,3 odstotka na zgoraj omenjenih 11,3. To pomeni, da je pred dvema letoma v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo okoli 241.000 ljudi.
Izračunali so tudi, da če v dohodek prebivalstva ne bi šteli socialnih transferjev, bi se stopnja tveganja revščine dvignila na 22 odstotkov, pri osebah, starejših od 64 let pa na 31,6 odstotka.
Te številke po besedah Stanke Intihar z oddelka za statistiko življenjske ravni ne odražajo nujno stanja in dejanskih življenjskih pogojev prebivalstva, saj se je gospodarska kriza začela šele konec leta 2008. Zato so v raziskavo vključili tudi podatke iz ankete o življenjskih pogojih. Predstavili so sicer začasne podatke, Intiharjeva pa je dodala, da se predstavljene ugotovitve iz te ankete nanašajo tako na ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine kot tiste, ki živijo nad njim.
Iz podatkov je razbrati, da so lani stanovanjski stroški hudo finančno breme predstavljali za 36 odstotkov gospodinjstev. Pet odstotkov gospodinjstev si ni moglo privoščiti primerno toplega stanovanja, kar 31 odstotkov pa je živelo v stanovanjih, kjer so imeli težave s puščanjem strehe, vlažnimi stenami, temelji ali tlemi ter trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi.
Po podatkih Sursa je 38 odstotkov ljudi v gospodinjstvih živelo v prenaseljenih stanovanjih. Ta delež je sicer najnižji pri starejših osebah.
Skoraj polovica gospodinjstev, 43 odstotkov, si nepričakovanih izdatkov - kot mejo so postavili 495 evrov - ne bi moglo privoščiti. V tretjini gospodinjstev pa je bilo tako, da si vsaj eden od njegovih članov ne bi mogel privoščiti enotedenskih letnih počitnic. Največ takih gospodinjstev je bilo med enočlanskimi ali enostarševskimi.
