Dvanajst vladnih uradnikov je vdrlo v dom Xiao Aiying, kjer so jo udarjali in brcali v trebuh, nato pa so jo proti njeni volji odpeljali v bolnišnico. Tam so ji zdravniki z injekcijo vbrizgali snov, ki je ubila nerojenega otroka.
Njen mož, gradbeni delavec Luo Yanquan, je včeraj opisal trenutek, ko so uradniki vdrli v njihovo družinsko hišo: „Držali so ji roke izza hrbta in jo z glavo porinili v steno, nato pa so jo brcali v trebuh. Ne vem, če so ji skušali povzročiti splav. Najina desetletna hči je bila navdušena, da bo imela majhnega bratca ali sestrico, zdaj pa ne vem, kako naj ji razložim, kaj se je zgodilo.“
Luo se spominja, da so ju mesec dni prej obiskali predstavniki oblasti in jima povedali, da ne moreta imeti še enega otroka, ker že imata hčer. Njegova žena, ki so jo v bolnišnici fotografirali z hudimi odgrninami in modricami ter še vedno z mrtvim otrokom v trebuhu, je povedala: „Imela sem tega otroka, čutila sem kako se premika naokoli po mojem trebuhu. Lahko si predstavljate, kako se počutim zdaj.“
Večini kitajskih družin je dovoljeno imeti le enega otroka, da bi zmanjšali populacijo te države, ki znaša 1,3 milijarde prebivalcev. Posledice takšne politike je 13 milijonov splavov vsako leto, večino teh pa ukažejo lokalne oblasti. V mnogih ruralnih območjih so tudi pogosti primeri detomorov.
Tiste, ki politike enega otroka ne upoštevajo, čaka kazen do 28 tisoč evrov. Ob velikemu gospodarskemu razcvetu v zadnjih dveh desetletjih si veliko parov srednjega razreda to lahko privošči, vendar pa se zgodba tistih brez denarja in zvez, denimo zgoraj omenjenega para, velikokrat konča nepravično in tragično.
