Slovenci nismo vojaška ali politična sila, nimamo pomembnih surovin, imamo pa ljudi in njihovo znanje, je svoj nagovor začel premier. Institucije, ki prispevajo k znanju in k temu, da znanje postaja prioritetna vrednota, pa po Pahorjevih besedah zaslužijo naše spoštovanje.
Poudaril je, da je v Evropi malo držav s tako dolgo tradicijo obveznega in množičnega šolstva, kot jo ima Slovenija. To izobraževanje pa je bilo in še vedno je ključno za oblikovanje narodne zavesti. Uvedba slovenskega jezika v šole je po Pahorjevih besedah dokazalo, da je moč oblikovati slovensko inteligenco. Novonastala stroka je nato vodila Slovenijo in ustvarila idejo o Zedinjeni Sloveniji in druge vizionarske ideje, kako skozi burne čase ohraniti naš narod.
Ob tej priložnosti se je po nekaj osebnih anekdotah iz šolskih dni kot nekdanji gimnazijec zahvalil profesorjem in profesoricam, ki nas niso silili k učenju na pamet, ampak so iz nas izoblikovali osebnosti. Po Pahorjevih besedah smo namreč s trdim delom na gimnazijah iz najstnikov postali osebnosti.
Prisotnim gimnazijcem je ob koncu kot prijatelj in ne kot predsednik vlade še svetoval, da imajo "neverjetno priložnost, da v pogojih, ko lahko tudi uživajo življenje, hkrati dobijo znanje, ki bo zavarovalo njihove sanje o prihodnosti. Naj torej ne sledijo njemu, ki je "gimnazijo v Novi Gorici končal le s prav dobrim uspehom ... in pristal na mestu predsednika vlade".
